Naša današnja sogovornica je pred leti že sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Gospa Kristina Bajec je zapisala lepo zgodbo Najini nebotičniki. Ljubljanski Nebotičnik ji predstavlja simbol njenega in moževega rojstnega mesta, tako zapiše. Rada se spominja mladosti in prvih let z možem. Veseli jo, da so danes kot družina zelo povezani, rada piše in pripoveduje. Gospo Kristino Bajec je obiskala Lucija Fatur.
Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno zabavne glasbe.
Če vleče eden naprej in drugi nazaj, se nikoli ne pride na kraj.
Pregovor vabi k pogovoru; bolj modna beseda je dialog. Ta je pa razumljen kot dvogovor. A dvogovorca skoraj da bolj vlečeta vsak na svojo stran, kot dva, ki težavo rešujeta s pogovorom, pomenkom. Vedno je možno, da ostane vsak na svojem bregu, pri svoji trditvi. Ni rečeno, da je s tem povzročen razdor. Pravico do svojega mnenja ima vsak človek. Neko mero razuma pa tudi. Ali popustiti ali ne? Koliko so vredni kompromisi?
Načelen človek težko pristaja nanje. Za gnili kompromis označujemo dogodek ali pa stanje, ko ostaja ena stran sklenjenega dogovora opazno na slabšem. Človek se uči iz svojih in tujih izkušenj. Od tod modrost, da gre osel le enkrat na led. Optimist pa meni, da bo drugič že plesal po njem.
A brez popuščanja v življenju skoraj ne gre. Ne z glavo skozi zid ! velja za vse okoliščine, ki kličejo po premisleku. Kljub temu se zgodi, da do škode tiščimo v svojo smer. Preudarni ljudje znajo odnehati, že preden bi bilo treba sklepati kompromis; preprosto se ne spuščajo v brezplodno debato.
Toda mnoge zadeve so resnega pomena, in če je umestno posredovanje tretjega, gre za področje mediacije. Učena beseda, še do nedavnega nikoli v rabi, njeno vlogo je pa znal opravljati celo nešolan človek. Z dobro voljo, z zavzetostjo, za boglonaj in zadovoljen, da sta se po njegovem posredovanju soseda pobotala. Popotni prosják preroškega duha, ki je ostal v spominu še drugemu rodu prejšnjega časa, ker je spravil k pameti razjarjenega mejaša, preden bi pritekla kri.
Hja, stari časi, ko je bilo vse idilično preprosto: starosvetne družine, navadne komunikacijske poti, nobene televizije, tuji kraji oddaljeni, luna nedosegljiva, namesto vodovodne pipe kapnica z vegaste strehe, predvsem pa vdanost v božjo voljo, ker o usodi ljudje niso imeli pojma. Le kdo od njih bi danes sploh upal živeti!
Mi pa moramo. Pa toliko bolj drsimo kot družba navzdol, kolikor manj smo pripravljeni prisluhniti sogovorcu. Premisliti, o čem govori. Gladiti ostre robove. Dopustiti, da ima v čem prav.
Spoznati, da sloga jači, nesloga tlači. Na družinskem platnu in na svetovni sceni.
Danes je Mednarodni dan plesa. Pobudnik zanj pa je kar Slovenec, in sicer Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, režiser, publicist in pedagog. Zaradi njegove pobude ta dan torej po svetu praznujemo že 43 let. Valček, polka, fokstrot, čačača, salsa, balet, hip hop … Mnogo vrst plesa poznamo danes tudi na naših tleh.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.
Z afriške celine prihaja nova sogovornica oddaje Drugi pogled Matildah Zulu. Njena domovina je Zambija, zadnjih nekaj let živi v Turčiji, točneje v Carigradu, od koder jo je pot novembra lani vodila v Zagorje ob Savi. Kako se je znašla tam? Odločila se je sodelovati v prostovoljskem projektu, v okviru katerega bo pol leta sodelovala pri aktivnostih v tamkajšnjem mladinskem centru ter pomagala učiteljem na eni od zagorskih šol. V nadaljevanju z avtorico oddaje Andrejo Gradišar o tem, kako so Zambijko sprejeli v Zasavju, katere afriške igre je naučila otroke ter kaj bi se rada naučila v Sloveniji.
V Sloveniji je na dan bolniško odsotnih več kot 50 tisoč ljudi, število pa se iz leta v leto povečuje. Trajanje bolniške odsotnosti pri nas ni omejeno, prav tako ne prejemanje nadomestila, kar se zdi z delavskega vidika dobro. A velikokrat so dolgotrajne bolniške odsotnosti posledica čakalnih dob v zdravstvu, delo odsotnih pa morajo opraviti njihovi sodelavci, ki so tako vse bolj obremenjeni, kar vodi v začarani krog. Največje težave imajo na Koroškem, tudi v slovenjgraški bolnišnici, kjer je hkrati odsotna tudi do tretjina zaposlenih. Kaj to pomeni za njihovo delo, je Metki Pirc pojasnil direkor Vladimir Topler.
Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Legenda ameriškega countryja Willie Nelson praznuje 92. rojstni dan. Poslušamo ga v skladbi iz leta 2017 Still not dead.
Čas je za Radiosfero. Tokrat se v njej prestavimo na Islandijo. Si predstavljate, da bi bili zdaj tam in bi na tisto pravo, razcvetelo pomlad še morali čakati v naveličani zimski otrplosti? Kako se vsakdanje življenje v severnih državah razlikuje od našega tu, v Sloveniji – in to samo zato, ker so tam zime pač daljše in poletja krajša? – To je vprašanje, ki je zanimalo Gorana Deklevo, ko je na Prvem v oddaji Kulturni fokus pred nekaj tedni gostil antropologinjo dr. Ano Svetel, ki se raziskovalno posveča vplivu vremena, letnih časov ter menjavanja dneva in noči na ljudi na Islandiji.
Sindrom praznega gnezda opisuje psihološko stanje staršev po odhodu otrok od doma. Gre za pomemben mejnik v življenju družine, ob katerem pa nekateri starši lahko občutijo povečan stres, depresijo, tesnobo. Da boste lažje sprejeli to spremembo kot naraven del življenja, smo v torkov svetovalni servis povabili Melito Kuhar, socialno pedagoginjo in socialno delavko ter svetovalko za partnerske odnose in vzgojo otrok Melito Kuhar iz svetovalnice.si. Pokličite ali nam pišite.
Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.
Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanja. Kakšne so razlike v načinih, kako se pogajajo Rusi, Kitajci in Američani? Kakšne so notranje razlike med zahodnimi državami in zakaj so v vse bolj multipolarnem svetu medkulturna pogajanja vse pomembnejša, preverjamo v Intelekti.
Delo je pomemben steber življenja. Zaradi plače, saj brez denarja v današnji družbi ne moremo preživeti. Delovno okolje je pomembno zaradi druženja in ohranjanja socialnih stikov. Z opravljanjem dela osebnostno rastemo in se razvijamo. Kaj vam je pri vašem delu najbolj všeč? Uživate v njem? Ob 11.30 pokličite 01-475-22-22.
Zhlehtet v oddaji predstavlja del suite Faded Worlds. Zhlehtet sestavljajo: pianist Rok Zalokar, pevka in tolkalistka Alja Petric, bobnar Žiga Smrdel, violončelist Kristijan Krajnčan ter saksofonist Lenart De Bock.
Petnajstminutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13.00.
Drugi poudarki oddaje:
- Negotovost v Šaleški dolini se povečuje, sindikat premogovnika napoveduje stopnjevanje dejavnosti
- Za goriško poslovno cono Kromberk se zanima Pošta Slovenije
- Občina Sveti Jurij ob Ščavnici se je zaobljubila Zeleni zavezi slovenskega turizma
- Izšla je monografja o bogati zgodovini gradu Krupa v Beli krajini
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
V Sloveniji se je letos v enem vzorcu, ki ga je v storitvi anonimnega testiranja analiziral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil. Gre za 50-krat močnejšo snov od heroina, zato je nevarnost predoziranja in smrti zelo velika. V Združenih državah Amerike je fentanil povzročil hudo zdravstveno krizo, v Evropski uniji pa za zdaj večje razširjenosti še niso zaznali. Kako smo nanjo pripravljeni, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi in ali so načini uporabe danes drugačni kot pred leti? Kdo in zakaj danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? O tem smo govorili v oddaji Intelekta, ki vam jo v poslušanje ponujamo tudi v Studiu ob 17.00.
Gostje:
Mateja Jandl, NIJZ
Marko Verdenik, Zavod Drogart
Andreja Pirtovšek Šavs, Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana
Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.
Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.
Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.
Igra je nastala po četrti zgodbi petdelnega omnibusa s skupnim naslovom Prva beseda je mama. Besedilo je bilo leta 2024 nominirano za nagrado Slavka Gruma in z različnih zornih kotov obravnava teme materinstva, družine, starševstva in družinskih odnosov. Tjaša Mislej jih predstavlja v sodobnem slogu, v katerem ni prostora za nič drugega kot za golo stvarnost – pojavnost vsakdana, torej. V Uredništvu igranega programu nastaja celotna serija posameznih zgodb, nocojšnja pa je na letošnjem Tednu slovenske drame nastala kot obogatena bralna uprizoritev pred občinstvom.
Ksenija obravnava vprašanja najstniške nosečnosti, prenašanja travm, projekcij lastnih ambicij in posledic pretirano visokih pričakovanj do lastnih otrok.
Režija: Špela Kravogel
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Lektorica: Maja Cerar
Tehnični asistent: Miha Oblak
Ksenija – Vesna Jevnikar
Igor – Branko Završan
Tina – Tina Resman Lasan
Produkcija Uredništva igranega programa in Tedna slovenske drame
Posneto v Prešernovem gledališču Kranj aprila 2025.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
V oddaji poslušamo skladbe:
Janez Gregorc: Tempera - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonist Tone Janša in konrabasist Lado Rebrek
Wayne Shorter/Jože Privšek: Footprints - solist pozavnist Emil Spruk
Peter Cetera/Nick Ingman: Happy Man - solisti pianist Silvo Stingl, saksofonist Tone Janša in trobentač Petar Ugrin
Ed Partyka: Stolen Blues - solista saksofonist Blaž Trček in kontrabasist Aleš Avbelj
Primož Grašič/Jože Privšek: Road
Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek.
Prevajalec Aleš Berger,
interpret Timotej Novaković,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2025.
