Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Tokratna Glasbena jutranjica je prepletena s posebno vsebino, z dragocenimi arhivskimi posnetki, ki jih hranimo v bogatem arhivu Radiu Slovenija, in z glasbo, ki je nastala med narodnoosvobodilno vojno; med bojem proti okupatorju v gozdovih in na osvobojenem ozemlju, pa tudi po njej.
Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.
Glasba, ki je nastala med narodnoosvobodilno vojno, je bila svojevrstna in je prvenstveno sledila praktični rabi ter revolucionarni ideologiji, domoljubju in propagandi.
Pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec Franjo Frančič živi in ustvarja v Istri. Rodil se je leta 1958 v Ljubljani in je avtor več kot osemdesetih knjig proze, poezije, dramatike in knjig za otroke. V pesmi Kačja slina obravnava svoj odnos do smrti in življenja.
Tretji del Glasbene jutranjice bomo posvetili nekaterim najvidnejšim slovenskim skladateljem, ki so delovali v partizanih. To so Karol Pahor, Marjan Kozina, Radovan Gobec, Rado Simoniti, Pavel Šivic, Bojan Adamič in Janez Kuhar. Vsak od njih je med osvobodilnim gibanjem prispeval značilen opus, ki je krožil na mitingih in v partizanskih odredih, in mnoge njihove skladbe so dosegle veliko popularnost in so ponarodele.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi - Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji - predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 zasnoval album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Naš priznani pianist, pedagog in skladatelj Igor Dekleva je 30. decembra 2023 dopolnil 90 let. Ob častitljivemu jubileju smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti, v kateri je pripovedoval o svoji bogati glasbeni poti. Odlikuje jo več kot 1600 nastopov po Evropi, Ameriki in Aziji, številne krstne izvedbe del slovenskih skladateljev, prek 30 posnetih plošč in dolgoletno skupno muziciranje s soprogo Alenko v Klavirskem duu Dekleva.
Oddajo danes namenjamo izvedbam slovenskega klarinetista in glasbenega pedagoga Mihaela Gunzka, ki je kot profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo vzgojil številne generacije klarinetistov, nekaj let je bil tudi dekan te ustanove. Rodil se je v Trbovljah, kjer je več kot 25 let, do svojega sedemdeseta rojstnega dneva, zavzeto, z mnogimi gostovanji v tujini in uspehi na mednarodnih tekmovanjih, vodil Delavsko godbo Trbovlje.
Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca. Kakšen vtis je območje pustilo na avtorja oddaje Ivana Merljaka, lahko izveste v tokratni oddaji Kdo smo. Premierno smo jo predvajali lani.
Dušan Jovanović, velikan slovenskega in nekdaj jugoslovanskega gledališča, zadnjih več kot pet desetletij, nas je zapustil na prelomu iz leta 2020 v 2021, štiri leta pozneje pa je pred bralci in bralkami zelo obsežna monografija z naslovom Dušan Jovanović, ki jo je uredila dr. Diana Koloini, izdal jpa Slovenski gledališki inštitut. V sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani je Inštitut v januarju pripravil tudi veliko razstavo ter bogat in raznovrsten spremljevalni program. Pred mikrofonom gostimo Diano Koloini, da bi Dušana Jovanovića in dragocene zapise na radijski način približali prihodnjim bralkam in bralcem. Vabimo vas k poslušanju!
Ed Partyka je ameriški pozavnist in komponist, ki že vrsto let živi in dela v Evropi. Njegov koncert za kitaro in jazzovski orkester je kot solist posnel sloviti avstrijski kitarist Wolfgang Muthspiel.
Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.
Na današnji dan praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga je leta 1982 ustanovil mednarodni plesni komite. Latvijsko-ameriški plesalec Mihail Barišnikov je v svoji poslanici ples označil za utelešen izraz skupne krhkosti, v slovenski poslanici pa je plesalec Boštjan Antončič, član priznane belgijske plesne skupine Rosas, pri plesu izpostavil dimenzijo časa in prostora. V avstrijskem Linzu ob Donavi pa se danes že dvaindvajsetič začenja filmski festival Crossing Europe, ki bo potekal vse do nedelje, 4. aprila. Danes pa lahko spremljate podelitev nagrade občinstva lux 2025. Za nagrado se bo potegovalo pet nominiranih filmov, dokumentarna filma Prestreženi in Animatorji, igrana filma Julie molči in Dahomej ter animirani film Valovanje. Vabljeni k poslušanju!
Nemški simfonični orkester iz Berlina je na kocertu 29. marca v Berlinski filharmoniji izvedel skladbo Moondog Elizabeth Ogonek, 2. Klavirski koncert Sergeja Rahmaninova in Simfonijo št. 5 Sergeja Prokofjeva. Dirigirala je Elim Chan, v vlogi solista je nastopil Aleksander Malofejev.
Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata, in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik.
V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (ponovitev).
APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani ima bogato zgodovino, vedno pa je uzvočeval tudi slovenske ljudske pesmi. Za ta zborovski mozaik smo izbrali tiste priredbe, ki so nastale po navdihu Pavleta Merkuja, Sama Vremšaka, Jakoba Ježa in Alda Kumarja.
Nagrada za najboljši prvenec knjižnega sejma 2023.
Nominacija za nagrado kresnik.
Nominacija za Cankarjevo nagrado.
Nominacija za nagrado kritiško sito.
Sodobno in vendar tradicionalno slovensko podeželje. Natrgan slog Pie Prezelj v kratkem romanu Težka voda bolj nakazuje kot pripoveduje, a vendar z niansami pove vse. Vloge posameznikov so pričakovane, vsak ima v domačem in vaškem okolju svoje dolžnosti, vrt mora biti urejen … Vendar ni vse tako preprosto; značaji, čustva, čutenje se ne ozirajo na norme, mogoče jih je le zatreti, ne pa uničiti. Osrednja protagonistka, pravkar ovdovela Ida, se zave, da življenje teče, pogled na neizživete želje razkriva utrujenost in razočaranje ...
Pia Prezelj je pisateljica in prevajalka ter časopisna novinarka. Roman Težka voda je leta 2023 prejel nagrado za najboljši prvenec, nominiran pa je bil tudi za nagrado kresnik Cankarjevo nagrado in kritiško sito. Že leta 2022 pa je avtorica prejela nagrado čuvaj / watchdog za dosežke mladih novinarjev.
Režiserka: Špela Kravogel
Interpretinja: Nataša Barbara Gračner
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Mateja Juričan
Urednik oddaje: Alen Jelen
Posneto v studih Radia Slovenija decembra 2024 v sodelovanju z Založbo Goga in ZKP RTV Slovenija.
Zgodba nas popelje v zadnji teden Jezusovega življenja – od slavnega prihoda v Jeruzalem do njegovega križanja. A pogled, skozi katerega spremljamo dogajanje, ni božanski – je človeški. Je pogled Juda Iškarijota – razklan, strasten in boleče iskren.
Ob okrogli obletnici rojstva pravljičarja (pa tudi pesnika, romanopisca in dramatika) Hansa Christiana Andersena se velikemu danskemu umetniku poklanjamo z Literarnim večerom.
Avtorica scenarija in prevoda Silvana Orel Kos,
režiserka Irena Glonar,
asistentka režije Bernarda Černe,
bereta Jasna Potočnik Topler in Matjaž Romih,
interpretirajo Zvone Hribar, Aleš Valič in Sabina Kogovšek,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Jure Culiberg,
urednik oddaje pa Marko Golja.
Oddaja je nastala leta 2005.
V oddaji zaključujemo poslušanje izbora glasbe z mednarodne skladateljske tribune Rostrum 2024 z deli Onutė Narbutaitė, Cécile Marti in Ádáma Brandenburga.
Leonor Fini je življenjska pot vodila iz rodnega Buenos Airesa prek Trsta do Pariza, kjer se je leta 1931 ustalila in uveljavila kot nekonvencionalna slikarka, upodobljajoča usodne ženske in skrivnostne živali, zlasti mačke. Z obsežnim in osupljivim slikarskim opusom se uvršča med klasike nadrealizma, napisala pa je tudi nekaj proznih del. Iz kratkega romana z naslovom "Oneiropompe" (kar pomeni: Prinašalec sanj), ki je izšel leta 1978, smo izbrali odlomek.
Prevajalec Aleš Berger,
interpret Timotej Novaković,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto leta 2025.
