Slovenska politika je danes enotna zgolj v tem, da nima ne samozavesti ne drugih atributov, da bi se spoprijela s ključnimi težavami, je prepričan Školč. Foto: BoBo
Slovenska politika je danes enotna zgolj v tem, da nima ne samozavesti ne drugih atributov, da bi se spoprijela s ključnimi težavami, je prepričan Školč. Foto: BoBo
Milan Zver
Zver je glede slovenske prihodnosti optimističen. Foto: BoBo

"Pred 25 leti nismo podirali ograj, zato da bi danes dobili žico okoli Slovenije," je bil kritičen Školč, ki enotnost politike vidi le v brezbrižnosti do ograjevanja države. Domača politika si po njegovem mnenju ni sposobna na odprt način priznati dejstva, da je del ljudi v hudi stiski, tako kot smo bili Slovenci pred četrt stoletja. Neenotnost politike pa ni tolikšna težava, če je sposobna skupaj razumeti pomen trenutka in sprejeti pravilne odločitve, je opomnil.

Tako je bilo tudi v času osamosvajanja, ko se je slovenska politika za hip poenotila v pravem trenutku. A enotnost sporazuma o skupnem nastopu strank na plebiscitu je skrivala razklanost glede kvoruma, ki naj bi bil potreben za uspešnost plebiscita, je pojasnil.

Večina strank, tudi stranke Demosa, so po njegovih besedah na plebiscitu zagovarjale navadno večino, Liberalno demokratična stranka, ki ji je pripadal, pa je vztrajala pri kvalificirani večini. Sicer pa so stranke, takoj ko so bili glasovi prešteti, pozabile na zavezo iz sporazuma, da si nobena od njih ne bo prisvajala zaslug za osamosvojitev, je grenko ugotovil.

Vseeno smo nekam prišli
Kljub vsem stranpotem tranzicije je Slovenija vseeno prišla na evropski in svetovni politični zemljevid, je ocenil Zver. "Slovenija potrebuje pregledno sliko ne samo na področju politike, ampak tudi na drugih področjih, kot sta bančništvo in gospodarstvo," je poudaril. Vso politiko in njena omrežja je po njegovih besedah treba odstraniti iz upravljanja z javnim premoženjem. "Ko bo Slovenija bolj odprta, tržna družba, bo tudi veliko bolj demokratična in strpna," meni.

Sicer pa je prihodnost Slovenije po Zverovih besedah v marsičem odvisna od prihodnosti EU-ja. "Če bi Evropska unija začela razpadati, bi bilo to za Slovenijo katastrofalno," je posvaril. Obenem je razočaran nad "kriminaliziranjem praktično vseh osamosvojiteljev, zlasti pa tistih, ki si upajo reči bobu bob". Dodal je še, da pri tem sodeluje tudi pravosodje, kar se po njegovih beseda zlasti kaže v primeru predsednika SDS-a Janeza Janše.

V sredo je minilo četrt stoletja od plebiscita o samostojnosti. Na njem se je 23. decembra 1990 za osamosvojitev Slovenije izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Pred tem je 6. decembra istega leta 11 predstavnikov strank podpisalo sporazum o skupnem nastopu na plebiscitu.