Nagrobni spomenik, ki so ga postavili leto dni po osamosvojitvi, je delo akademika Marka Mušiča. Foto: BoBo
Nagrobni spomenik, ki so ga postavili leto dni po osamosvojitvi, je delo akademika Marka Mušiča. Foto: BoBo

Odlok o razglasitvi je vlada sprejela, ker ima po njenem mnenju izjemen kulturni pomen za državo in posebno vrednost kot prvi in osrednji prostor spominjanja na žrtve bojev za osamosvojitev Slovenije leta 1991.

Simbolni nagrobnik, ki je delo arhitekta, akademika Marka Mušiča, je zato po mnenju vlade "kulturni spomenik z zgodovinskimi in umetnostnozgodovinskimi vrednotami".

Tribarvna plamenica padlim v spomin
Predlog za razglasitev spomenika je na pobudo upravljavca, ministrstva za obrambo, pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Spomenik, ki so ga na novem delu Žal postavili leto dni po osamosvojitvi, je del celovitega oblikovanja spominskega ter pokopališkega območja osrednjega ljubljanskega pokopališča. Kenotaf je zasnovan kot ovalno kamnito podnožje z izpisanimi imeni vseh žrtev osamosvojitve Slovenije, padlih vojakov in civilistov. Iz glajenega kamna se na spodnjem delu dvigujejo tri zamaknjene stopnice, ki prehajajo v kamnito plamenico v treh simbolnih barvah - beli, modri in rdeči.