Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Na cvetno nedeljo leta 1990 je šlo za najpomembnejše parlamentarne volitve v Sloveniji. Ni šlo le za svobodo, osamosvojitev, šlo je tudi za zamenjavo nedemokratičnega režima," pravi Lojze Petrele.
Natanko 30 let je od tedaj, ko je takratna Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) sprejela zakon o himni – to je postala sedma kitica pesmi Zdravljica Franceta Prešerna na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla.
Leto 1989 je bilo zaznamovano z nastankom številnih političnih zvez in to še preden jih je obstoječa oblast uradno dovolila.
Sogovorniki so v pogovoru, ki ga je pripravilo društvo Forum 21, med drugim ugotavljali, da pri odločanju o strategijah ne odločajo strokovnjaki, težavo pri oblikovanju in uresničevanju vizij pa predstavlja tudi politična nestabilnost države.
"Vzdušje, ko smo odhajali s kongresa, bi lahko opisala kot sunek v želodec, takšen val sovraštva je butnil iz dvorane. Postalo mi je jasno, da ni le konec zveze komunistov in države, ampak da bo vojna," se dogodkov izpred 30 let spominja Sonja Lokar.
"Treba je bilo pokazati, da odhajamo po svoji volji in da nas nihče ne podi," se je odločitve, kdaj bodo zapustili zadnji kongres Zveze komunistov Jugoslavije, spominjal Milan Kučan.
"Vedeli smo, da imamo priložnost pred jugoslovansko in svetovno javnostjo zagovarjati svojo vizijo prenove in demokratizacije," je na srečanju delegatov slovenske zveze komunistov, ki so pred 30 leti šli na zadnji kongres ZKJ, dejal Ciril Ribičič.
Znamenitega 14. kongresa ZKJ, ki sem ga spremljal kot poročevalec takratnega Radia Ljubljana, se ob luknjah v spominu, v katerih se je izgubila tudi kakšna bolj pikantna podrobnost, spomnim kot sklepnega dejanja dokaj mučnega obdobja.
Pred 30 leti je odhod slovenskih delegatov s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zakoličil usodo pol stoletja edine dovoljene stranke v državi. Sledil je razpad - partije in skupne države.
V Tam-Tamovi Ulični galeriji na prostem na Vegovi lahko že danes popoldne ujamete razstavo fotografij Naceta Bizilja. Postavitev so pripravili v koprodukciji z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, kjer je na ogled Biziljeva retrospektiva.
Na začetku je bilo polno energije in idealizma, sledilo je spoznanje, da je politika naredila vse, da se trg ne bi razvijal v pravo smer. Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je danes stara 30 let.
"Vladala je visoka stopnja osebnega zaupanja, nismo se pogovarjali kot politiki, ampak kot ljudje, ki smo skupaj zaradi širšega interesa," se časa osamosvajanja spominja Dušan Plut, član predsedstva Demosa in predsedstva Republike Slovenije.
V Cankarjevem domu je potekala državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti, na kateri je bil govornik predsednik republike Borut Pahor.
Večinska odločitev ljudi je leta 1990 zakoličila pot v samostojnost. "Tisti večer je zaznamovalo veselje in občutek kolektivne vznesenosti, ki ga danes lahko vidimo zelo redko," poudarja novinarka Tanja Starič, ki je od blizu spremljala dogajanje.
Slovesnosti ob obletnici prvega postroja enote teritorialne obrambe so se v Kočevski Reki udeležili številni pomembni akterji osamosvojitvenih procesov, ki poudarjajo, da je šlo za prelomen dogodek v prizadevanjih za lastno državo.
Nedavno sta izšli knjigi, ki obsegata najzgodnejše in zrelo mišljenje Veljka Rusa, "najmarkantnejšega slovenskega družboslovca, sociologa in filozofa s širokim jugoslovanskim in svetovnim odmevom".
V predsedniški palači je potekal sprejem v počastitev 30. obletnice ustanovitve Demosa – koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je po navedbah predsednikovega urada odigrala odločilno vlogo v procesu demokratizacije in osamosvojitve Slovenije.
Pred 30 leti je v Jugoslaviji vladalo posebej naelektreno vzdušje. Skrojile so ga napetosti preteklih let, ki so na površje prinesle mitingaštvo. Toda 'miting resnice', načrtovan v Ljubljani 1. decembra 1989, ni uspel.
Po 30 letih se še vedno ne zavedamo dobro pomena dogodka, brez katerega verjetno ne bi praznovali niti samostojnosti države, je na slovesnosti Zveze policijskih veteranskih društev Sever ob 30. obletnici akcije Sever dejal predsednik vlade Marjan Šarec.
"Po razmejitvi septembra 1947 je na mejo z Italijo padla železna zavesa. Bila je strogo zastražena," opisuje dolgoletni politik in diplomat Jože Šušmelj, ki je bil nato dejavno vpet v njeno rahljanje v najbolj odprto mejo Vzhodne Evrope.
Neveljaven email naslov
