Foto: BoBo
Foto: BoBo

Predsednikovo odločitev so že pozdravili v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in Amnesty International (AI) Slovenije. "Vse od ustanovitve našega društva je bilo opravičilo države prioriteta našega zavzemanja. Izbris je zagrešila oblast, zato potrebujemo opravičilo v imenu države. Zame osebno bo to moralna zmaga," je zapisal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširović.

Zahteva po opravičilu je bila tudi dolgoletna zahteva Amnesty International. "Verjamemo, da bo za izbrisane opravičilo pomembno moralno zadoščenje," je dodala direktorica AI Slovenije Nataše Posel.

Izbris nikoli ni bil nerešljiv

V organizaciji poudarjajo, da so bile posledice izbrisa strahotne, ljudje so izgubili zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, drugi pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.

Slovenske oblasti so namreč 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev Slovenije protiustavno izbrisale 25.671 ljudi. Ustavno sodišče je leta 1999 in leta 2003 odločilo, da je bil izbris protiustaven. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je leta 2012 ugotovilo, da so bile izbrisanim kršene človekove pravice, in sicer pravica do varstva zasebnega in družinskega življenja in do učinkovitega pravnega sredstva ter prepoved diskriminacije.

Tri desetletja od izbrisa prebivalcev