Besedilo te prisege je v Slovenski vojski enako tudi po 30 letih.

Postopno oblikovanje lastne vojaške sile je bilo pomemben del priprav na osamosvojitev Slovenije. Zaradi občutljivosti, zakonskih omejitev in delujoče Jugoslovanske ljudske armade je vse potekalo zelo zadržano in pazljivo. V Jugoslaviji so imele republike na področju vojaških zadev majhne pristojnosti, v prispevku Oblikovanje lastnega obrambnega sistema, objavljenem v preglednem delu Slovenska novejša zgodovina, zapiše zgodovinar Damijan Guštin. Še največ pristojnosti so imele pri vodenju vpoklica nabornikov za služenje vojaškega roka, to pa je sprožilo tudi največje napetosti med JLA-jem in Slovenijo. Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, ki ga je vodil Janez Janša, je namreč s podporo Skupščine RS prenehal pošiljati slovenske nabornike na služenje vojaškega roka v JLA, razen če so to želeli sami.

Sorodna novica Janša: Tako danes kot pred 30 leti so potrebni znanje, pogum in odločnost

Dva učna centra za slovenske nabornike

Slovenska skupščina je nato sprejela zakon o vojaški dolžnosti, ki je začel veljati 5. maja 1991 in je odrejal, da slovenski državljani od tega dne služijo vojaški rok v Teritorialni obrambi in organih za notranje zadeve. Prvi vpoklicani naborniki so na služenje prišli v dva centra za usposabljanje – na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.

To je sprožilo prvi odkriti spor z JLA-jem, ki je obkolil center v Pekrah in zahteval predajo nabornikov. S pogajanji in ob množičnih protestih Mariborčanov, ki so terjali tudi prvo civilno smrtno žrtev, se je položaj nekoliko pomiril.

Sorodna novica "Vprašanje, kako bi se razpletlo, če ob pekrskih dogodkih na ulice ne bi šla množica ljudi"

Oblikovanje oboroženih sil je bil eden ključnih delov ustanavljanja države

2. junija 1991 so nato slovenski vojaki naborniki v obeh učnih centrih prvič izrekli prisego nastajajoče slovenske vojske. Profesor obramboslovja Vladimir Prebilič je za STA poudaril, da je bila prisega pomembna iz treh vidikov: "S tem smo državljanom poslali sporočilo, da njihovi sinovi ne bodo uporabljeni za prelivanje krvi v razpadajoči Jugoslaviji zunaj ozemlja Slovenije in da se bodo, če bo to tega prišlo, borili za svojo državo in na naših tleh."

Po njegovih besedah je prisega pomenila jasno sporočilo jugoslovanskemu vodstvu, da nikakor ni več mogoče računati na kakršno koli sobivanje v skupni državi. "Kreiranje oboroženih sil je namreč najpomembnejši del ustanavljanja države," pravi. "Pomenilo pa je tudi neke vrste mobilizacijo čustev v smislu: Slovenije ne damo in jo bomo branili na vse možne načine," je za STA dodal Prebilič.

Slovesnost, nabita s čustvi

Da so bila čustva na prireditvi res močna, se po 30 letih spominja tudi ustanovitelj in umetniški vodja Teritorialnega okteta Slovenska Bistrica Ignac Pančič. Oktet, ki pod imenom Planika deluje še danes, je namreč nastopil v kulturnem programu ob prisegi v Pekrah. "Čutilo se je, da gre za poseben dogodek, da gre za samostojno Slovenijo." Z oktetom, ki so ga sestavljali rezervisti TO-ja, so zapeli tri pesmi, tudi Oj, Triglav, moj dom.

Sorodna novica Janša: Če ni stabilnosti, ni gospodarskega razvoja, ni napredka in ni blaginje

Dobro je biti pripravljen ...

Zaprisege so se v obeh centrih poleg številnih svojcev in prijateljev vojakov TO-ja udeležili Milan Kučan, Janez Janša, France Bučar, Igor Bavčar, Miran Bogataj, Janez Slapar in častniki TO-ja.

"Danes boste postali vojaki, pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Prvi na tak način in v času, ko je svet, tudi ta, ki mu neposredno pripadamo, pripravljen veliko prej kot poslušati glas razuma zagrabiti za orožje, ki ga je na tem prostoru veliko preveč – legalnega in nelegalnega, zato da reši svoja protislovja in spore. Zato je dobro in koristno biti pripravljen, da se tudi z orožjem branijo človekovo dostojanstvo, pravice in svoboda narodov," je v nagovoru dejal tedanji predsednik Predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.

Tudi takratni sekretar za obrambo Janez Janša je pred mladimi vojaki podaril, da "svoje samostojnosti ne poskušamo neposredno uresničevati z vojaškimi sredstvi, temveč s pametno in racionalno politiko, ekonomskim razvojem, spoštovanjem človekovih pravic in strpnostjo. Zavedati pa se moramo, da s 26. junijem ne bo konec naših težav. Samostojna Slovenija bo v prvem obdobju potrebovala nekatere predpogoje, da bo lahko preživela in se razvila. Eden od njih je čim večja stabilnost. Ta pa je tesno povezana z varnostjo – občutkom varnosti in dejansko varnostjo. Nemogoče je imeti stabilno gospodarstvo, če lahko že grožnja z mitingom ali obroben incident na meji izprazni devizne zaloge, povzroči paniko med ljudmi ter odvrne tuji kapital od namer po vlaganju v slovensko gospodarstvo."

"Ne usposabljate se za vojno, ampak, da bi bil mir"

Med drugim je povedal tudi, da so slovenski fantje in dekleta doslej v različnih zgodovinskih obdobjih prisegali različnim postavam. Na ta dan pa prvič prisegajo slovenski državi in tudi miru, kajti slovenski TO je obrambna sila.

Podobno jim je predsednik Milan Kučan zagotovil, da se ne usposabljajo za vojno, ampak za mir. "Pot v samostojno Slovenijo ne pelje po nobeni bližnjici, ne prek enostranskih in nasilnih dejanj. S takimi se k sreči te poti tudi preprečiti ne da. Najkrajša pot v našo suverenost so dolgotrajna, čeprav na trenutke brezupna dogovarjanja in pogajanja. To pot moramo prehoditi. Upam, da se boste lahko kmalu vrnili na svoje domove, med prijatelje in k vašim dekletom, bogatejši za življenjsko izkušnjo, za katero si želim, da nam je nikoli ne bo treba uporabiti. Ne v slovenski, še manj pa v tujih vojskah," je še poudaril.

S tem dejanjem je dobil slovenski TO svoje prve redne vojake in bo zato ostalo za vedno zapisano v slovenski vojaški zgodovini, pa so bile besede takratnega načelnika republiškega štaba Teritorialne obrambe Janeza Slaparja.