Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kje je danes svet in kje je Slovenija? Kako bomo živeli jutri? Kaj nas o prihodnosti lahko nauči preteklost?
Slogan 'Deželi s štirimi milijoni pridnih rok se ni bati prihodnosti' je pred plebiscitom s plakatov nagovarjal ljudi. Danes v muzeju budi čustva nagovorjenih in vzbuja zanimanje drugih. "Muzej je prostor čustev in različnih pogledov," pravi Kaja Širok.
Kakšna je bila vloga radia v času, ko smo napovedovali poplebiscitni 'gospodarski vzpon in blaginjo prebivalcev Slovenije, ki ga sedanja država ne zagotavlja' in pozivali 'k medstrankarskemu premirju, ki naj traja najmanj do sprejetja nove ustave?'
Leto 1990 je bilo za poznejše dogajanje izjemno pomembno. Izvedene so bile prve demokratične in večstrankarske volitve. O takratnih dogodkih bodo spregovorili posanci prve sestave zakonodajnega telesa.
Slovenija je z osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, uvedla lastno denarno enoto – tolar, sprejela tržno gospodarstvo ter začela privatizacijo. Dobili smo borzo vrednostnih papirjev.
"Začelo se je s prodajo orožja. Nikoli ni prišla na sodišče, niti v parlament, da bi se razčistila. Potem je šlo naprej. Danes smo brez imetja, ki so ga ustvarile generacije. To je velika žalost, a imamo državo in je možnost," razmišlja Spomenka Hribar.
"Vsak človek lahko kadar koli vrže puško v koruzo, če se za to odloči. Jaz pač nisem iz te kategorije," pravi Janez Janša o času, ko se je kljub preživetemu času v zaporu odločil za vstop v aktivno politiko in v projekt osamosvojitve države.
"Z Janšo sva delala ključne korake za Slovenijo – on sin dolenjskega domobranca, jaz sin primorskega partizana – in to nikoli, kar se poznava, ni bilo odločilno pri najinem sodelovanju," se spominja Igor Bavčar, notranji minister v času osamosvajanja.
"Dva resorja sta bila, ki ju je bilo treba od začetka zgraditi - za zunanje zadeve in obrambo," pravi prvi slovenski zunanji minister. Po teh resorjih se po njegovem mnenju meri državnost. Izpostavlja, da so velike države želele ohraniti Jugoslavijo.
"Prelom seveda pomenijo prve demokratične volitve, na katerih je Demosova koalicija zmagala, če se to ne bi zgodilo, bi slovenski narod ostal pri željah, sanjah, pričakovanjih, deklaracijah," o prelomu s starim sistemom pravi Lojze Peterle.
V poletnih mesecih pred 29 leti je pri nas politično že dodobra brbotalo. Ideja samostojnosti je postajala vse otipljivejša. Decembra 1990 je ljudstvo na plebiscitu z 88,5 odstotka podprlo nastanek samostojne države Slovenije.
Maneverska struktura narodne zaščite je unikum slovenske osamosvojitve, ki je nastajala v izjemno občutljivih varnostnih in političnih okoliščinah, ko je še obstajala stara oblast in se je vzpostavljala nova.
27-članska ekipa, ki je vladala dve leti (1990–1992), se je v zgodovino zapisala kot najuspešnejša demokratično izvoljena vlada doslej. V njenem času smo Slovenci odšli na plebiscit in ji naložili, naj Republika Slovenija postane samostojna država.
V omizju so se spomnili na vlogo slovenske mladinske organizacije, številnih zvez in gibanj ter medijev, ki so delovali pod okriljem ZSMS-ja, pri procesih demokratizacije in osamosvojitvi Slovenije.
"Na cvetno nedeljo leta 1990 je šlo za najpomembnejše parlamentarne volitve v Sloveniji. Ni šlo le za svobodo, osamosvojitev, šlo je tudi za zamenjavo nedemokratičnega režima," pravi Lojze Petrele.
Leto 1989 je bilo zaznamovano z nastankom številnih političnih zvez in to še preden jih je obstoječa oblast uradno dovolila.
"Vzdušje, ko smo odhajali s kongresa, bi lahko opisala kot sunek v želodec, takšen val sovraštva je butnil iz dvorane. Postalo mi je jasno, da ni le konec zveze komunistov in države, ampak da bo vojna," se dogodkov izpred 30 let spominja Sonja Lokar.
"Vladala je visoka stopnja osebnega zaupanja, nismo se pogovarjali kot politiki, ampak kot ljudje, ki smo skupaj zaradi širšega interesa," se časa osamosvajanja spominja Dušan Plut, član predsedstva Demosa in predsedstva Republike Slovenije.
"Po razmejitvi septembra 1947 je na mejo z Italijo padla železna zavesa. Bila je strogo zastražena," opisuje dolgoletni politik in diplomat Jože Šušmelj, ki je bil nato dejavno vpet v njeno rahljanje v najbolj odprto mejo Vzhodne Evrope.
"Na referendum smo se pripravljali z veliko vnemo in v največji tajnosti, ker smo se bali, da ga bo vojska poskušala preprečiti s silo," se dogajanja ob koncu leta 1990 spominja takratni urednik ...
Neveljaven email naslov