Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Srbska reakcija na slovenski referendum je bila, no, vidite, rušijo Jugoslavijo, mi jo bomo branili," je povedala profesorica zgodovine s filozofske fakultete v Beogradu Dubravka Stojanović. V Srbiji so nacionalisti Slovenijo videli kot antipod in zlo.
Prva se je z neustavnim divjanjem svojega predsednika Slobodana Miloševića od Jugoslavije pravzaprav odcepila Srbija. To je ena izmed tez, ki so jo postavili zgodovinarji z vseh vetrov nekdanje Jugoslavije, ki so oblikovali skupen pogled na konec države.
V času osamosvajanja in samostojnosti Slovenije je potekal eden najpomembnejših procesov: ekonomska preobrazba. Če so nekateri pričakovali drugo Švico, so drugi napovedovali polom. A tranzicija po 30 letih še ni povsem končana.
Razdvojenost ustavnega sodišča je normalna, četudi bi bilo bolje, če bi ustavni sodniki dosegli višje soglasje, se strinjata Miro Cerar in Tone Jerovšek. Večji problem vidita v politični kulturi in razdvojenosti družbe.
Pred 30 leti je Slovenija kot samostojna država dobila svojo ustavo. Predlog je bil sicer napisan v nekaj dneh, a do sprejetja je preteklo še leto dni. Največ polemik je bilo pri vprašanju splava, se spominja eden od avtorjev ustave pravnik Franc Grad.
"Poskušali smo ohraniti omejene spopade, da bi se izognili večjim frontalnim spopadom. Odgovornost smo prenesli na podrejene poveljnike. Odločali so se glede na razmere na terenu," se osamosvojitvene vojne spominja nekdanji načelnik TO-ja Janez Slapar.
Presenečenje, šok, izpraznjene pisarne na letališču, lov za tankom sredi žitnega polja, novi kolektivizem in dvojna ekspozicija metropolita Alojzija Šuštarja. To je le nekaj utrinkov, ki jih je v fotoobjektiv med vojno za Slovenijo ujela Barbara Čeferin.
"Takrat se mi je zdelo, da je čisto vse mogoče. Pozitivno vzdušje in mišljenje, pozitiven odnos do prihodnosti je bil povsod. Dobro je, da si bil takrat zraven. Prišel je pravi trenutek," meni fotoreporter Srdjan Živulović o času osamosvajanja Slovenije.
10-dnevna obrambna vojna je danes za mnoge, ki so jo občutili na svoji koži, le še trpek spomin, večina si jo je zapomnila po tekanju v zaklonišča in Kacinovih tiskovnih konferencah iz Cankarjevega doma.
Joco Žnidaršič, dolgoletni urednik fotografije časopisa Delo, je skozi objektiv lovil pomembne dogodke in razpoloženje v času, ki je vodil do prelomnih sprememb v naši družbi. Izbor svojih slavnih fotografij je zbral na razstavi Leta preloma.
Novinarja Barbara Vidmajer in Marko Valadžija, glasbeniki Sašo Avsenik, Nino Ošlak, Challe Salle, režiserka Kukla, športnika Klemen Kosi in Živa Dvoršak - vsem je skupno, da so bili rojeni, ko je nastajala samostojna Slovenija. Kaj o njej menijo danes?
"Enotnost ni padla čez noč, ni padla z neba, vendar je bila. Na koncu smo se poenotili, da želimo samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, da želimo njeno uveljavitev v mednarodni skupnosti," glede prelomnih dogodkov pravi predsednik Borut Pahor.
Janševa vlada tudi ob prazniku, ki bi moral združevati, deli ljudi, zato si opozicija želi njenega čimprejšnjega konca, poziva "izgubljene sinove demokracije", naj prestopijo, in se sprašuje, kaj bi šele bilo, če bi Janša zavladal že leta 2018.
Predsednik vlade Janez Janša je dejal, da je bila kakovost političnega dialoga v obdobju osamosvajanja Slovenije enaka, kot je danes, hkrati pa je bila politična razklanost v skupščini večja, kot je danes v državnem zboru.
Soglasje glede lastne države, usmerjene v Evropo, je bilo ob osamosvojitvi popolno. Toda kmalu so se pokazale politične razpoke in tako je vsak predsedniški in vladni mandat minil v iskanju nacionalnega soglasja in strateških ciljev države.
Slovensko ustavno sodišče praznuje 30 let. Kateri so glavni mejniki v pravnem sistemu, ki ga določajo? Ali se ustavno sodišče ukvarja z resnimi ustavnimi vprašanji? Je njegovih devet sodnikov preveč obremenjenih?
Radijski novinar Matjaž Albreht je leta 1988 od blizu spremljal in poročal o aferi JBTZ. Še danes se je ohranil zgodovinski posnetek prenosa z Roške ceste.
Leta 1988 so pomembno vlogo v protestih v podporo četverici JBTZ odigrali tudi Pankrti, ki so se prav zato znova zbrali na odru. Danes Peter Lovšin opaža, da se ideje zdaj zatirajo v kali, da je kapital glasbo nevtraliziral.
Igor Bavčar je v času afere JBTZ vodil odbor za varstvo človekovih pravic. Takrat se mu je zdelo, da se proces osamosvojitve Slovenije začenja in da bo trajal dolgo, v resnici pa se je vse razvilo že v treh letih.
Pred 30. leti smo bili enotni, čeprav se od takrat vrstijo različne interpretacije o pomenu posameznih dogodkov in o pomenu ter vlogi posameznikov v teh dogodkih. Kaj o tem menijo veterani vojne za SLovenijo
Neveljaven email naslov
