Bo zdajšnji župan Andrej Čas ubranil stolček v slovenjgraški mestni hiši? Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Bo zdajšnji župan Andrej Čas ubranil stolček v slovenjgraški mestni hiši? Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Mestna občina je v dobrem položaju. V razvrstitvi vseh občin je po kakovosti življenja na 33. mestu, takoj za občinami osrednjeslovenske in gorenjske regije, prva na Koroškem in 5. med mestnimi občinami, je dejal Andrej Čas. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Občinska uprava doslej svojih prebivalcev ni preveč upoštevala, in to je nekaj, kar se mora in se bo spremenilo, je napovedal Andrej Breznik. Foto: Televizija Slovenija
Nedopustno je, da soseda, ki oba plačujeta komunalni prispevek, davke in nadomestilo za stavbno zemljišče, stanujeta 50 metrov narazen, eden ima kanalizacijo drugi pa ne, je prepričan Darko Hlupič. Foto: Televizija Slovenija
Vsakodnevno smo priča begu možganov in mladih družin iz občine. Slovenj Gradec izgublja identiteto, ki se je skozi zgodovino rojevala in zaznamovala naš kraj, je odgovoril Tilen Klugler. Foto: Televizija Slovenija

Za župana se potegujejo:
1. Andrej Čas (60 let), uni. dipl. inž. fizike, (Skupina volivcev)
2. Darko Hlupič (59 let), mesar, (SNS)
3. Tilen Klugler (42 let), dipl. upravni organizator, (Skupina volivcev)
4. Andrej Breznik (59 let), mojster avtoelektrike, (Skupina volivcev)
*Vrstni red kandidatov po zaporednih številkah na glasovnici, v tem vrstnem redu bodo sledili tudi njihovi odgovori na vprašanja.
Kandidatom smo zastavili štiri enaka vprašanja o aktualni problematiki v Slovenj Gradcu - vabljeni k branju.


Kaj je tisto prvo, kar je treba postoriti, ko se bo novi župan usedel na stolček?
Andrej Čas: Mestna občina je v dobrem stanju. V razvrstitvi vseh občin je po kakovosti življenja na 33. mestu, takoj za občinami osrednjeslovenske in gorenjske regije, prva na Koroškem in 5. med mestnimi občinami. V mandatu smo dosegli odličen standard v družbenih dejavnostih, izboljšali smo komunalno povezavo (ceste, kanalizacija) povečali urejenost podeželja in mesta. Skupaj z ekipo občinske uprave smo pripravili in utemeljili izjemne projekte za razvojni preboj v naslednjem mandatu, jih validirali v občinskem svetu in zanje zagotovili evropske vire. Prva in najpomembnejša naloga je strokovna in pravočasna izvedba evropskih projektov, od katerih sta dva, bazen in stanovanja, že v izvedbeni fazi, saj imata odločbo Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) o finančni podpori.
Darko Hlupič: Najprej je treba dokončati projekte, ki zevajo napol dokončani. Projekte, ki razvajajo naše občane in vnašajo nezadovoljstvo mednje. S tem imam v mislih dokončanje kanalizacijskega omrežja. Nedopustno je, da soseda, ki oba plačujeta komunalni prispevek, davke in nadomestilo za stavbno zemljišče, stanujeta 50 metrov narazen, eden ima kanalizacijo, drugi pa ne. S tem delimo občane na prvorazredne in drugorazredne in po nepotrebnem vnašamo nezadovoljstvo. To je treba takoj odpraviti. Prav tako pa je treba dokončati glasbeno šolo, da bo polno operativna in bo začela vračati denar v občinsko blagajno.
Tilen Klugler: Slovenj Gradec je obstal na mestu. V mestni občini je premalo možnosti za razvoj in obstanek mladih. Vsakodnevno smo priča begu možganov in mladih družin iz občine. Slovenj Gradec izgublja identiteto, ki se je skozi zgodovino rojevala in zaznamovala naš kraj. Komunikacija z državo je šibka, tako pri ohranjanju državnih regionalnih centrov kot pri zagotavljanju infrastrukture in drugih dejavnosti. Pešamo pri razvoju gospodarstva, izgubljamo identiteto gospodarskega in upravnega središča Koroške. Skrb zbujajoče je to, da so določeni deli občine dejansko pozabljeni, brez osnovnih življenjskih dobrin, kot sta voda in kanalizacija. Mestna občina je zadolžena za 5,6 mio. evrov za obdobje vse do leta 2029. V novem mandatu se bo treba seznaniti s tekočimi projekti in s stanjem na občinski upravi. Velik izziv bo priprava razvojno naravnanega občinskega proračuna. Z veseljem pa se bom srečal s predstavniki društev, gospodarstveniki, s sveti vaških in četrtnih skupnosti in z drugimi deležniki.
Andrej Breznik: Občinska uprava doslej svojih prebivalcev ni preveč upoštevala, in to je nekaj, kar se mora in se bo spremenilo. Podeželje bi se moralo sorazmerno razvijati s središčem mesta, pa se to na žalost v praksi odvija popolnoma drugače. Denar, namenjen ponovni obnovitvi mestnega jedra, bi morali pametneje investirati v dvig kakovosti bivanja za vse prebivalce občine, ne samo za strogo mestno jedro. Slovenj Gradec mora biti mesto zdravih in zadovoljnih ljudi, ki se počutijo varno. Nujno je treba znižati količnik za izračun stavbnega nadomestila vsaj na tisto vzdržno raven, ki bo omogočala gospodarski razvoj in odpiranje novih, zahtevnejših delovnih mest. Potem je naša naloga zgraditi mrežni proizvodni inkubator, opremljen z najnovejšo IKT-tehnologijo, kjer bodo mladi, katerih velik problem je denar, imeli priložnost svoje poslovne ideje spraviti v resničnost. Hkrati pa je treba urediti stanovanjsko problematiko mladih. S tem želimo preprečiti beg možganov in odseljevanje mladih iz Mestne občine. Potem so tukaj še projekti pridobivanja energije iz obnovljivih in neobnovljivih virov za javno dobro. Naj zaključim s tem, da je glas ljudi za nas najpomembnejši, delali bom tako, kot bodo želeli ljudje. In v ta namen imamo že zdaj, v času predvolilne kampanje, odprto elektronsko knjigo pobud.
V Slovenj Gradcu pred volitvami razburjajo hmeljišča, kako boste rešili zagato?
Andrej Čas: V maju 2018 sem podpisal sklep o začetku postopka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta z namenom uvedbe zelenih pasov med kmetijskimi zemljišči in naselji, trenutno se že pripravlja strokovna podlaga. Na ta način bomo enkrat za vselej rešili problematiko približevanja trajnih nasadov strnjenim naseljem. Če pa se po letošnjih meritvah ostankov pesticidov v vrtninah in okoliški zemlji strah med občani naslednjo sezono vseeno ne bo polegel, bom naročil tudi meritve ostankov fitofarmacevtskih sredstev v zraku, ki so bile letos, kot vsi vemo, na žalost odpovedane.
Darko Hlupič: Kmetje so v našem okolju bili in bodo. Res so se v zadnjih letih usmerili bolj na pridelavo industrijskih rastlin, in ne toliko v rastline, ki bi pomenile našo samooskrbo. Na takšen način se pač prilagajajo tržnemu gospodarstvu. Sami se odločajo, kaj bodo sadili na svoji zemlji, in do tega imajo vso pravico. Res pa je, da moramo z njimi najti kompromis, do kod bodo sadili hmelj, koliko metrov pred naseljem se bodo ustavili. Ta meja mora biti tako daleč, da ne bodo razvrednotili samih bivalnih enot in ne bodo dovoljevali neposrednega vpliva škropljenja na prebivalce. Prav tako je treba neposredno hmeljarje vključiti v dogajanje v občini. Če je to uspelo županu Žalca, ne vem, zakaj nebi meni. V Žalcu imajo namreč prireditve, na katerih hmeljarji aktivno sodelujejo, občani in občina pa imajo nekaj od tega. V mislih imam prireditve, kot so imenovanje hmeljarske kraljice, teden piva, navsezadnje pa imajo svetovno znano pivsko fontano.
Tilen Klugler: Hmeljišča razburjajo naše občanke in občane že dlje časa. Ker še vedno ne poznamo vpliva na zdravje ljudi, bo treba vzpostaviti ustrezen monitoring. Na podlagi pridobljenih podatkov in ugotovitve stanja bomo s stroko sprejeli ustrezne ukrepe.
Andrej Breznik: Slovenj Gradec mora biti mesto zdravih in zadovoljnih ljudi, ki se počutijo varno. Niti eno življenje ne sme biti zapravljeno na račun kapitala, in za to se bom boril z vsemi silami. Obstoječa občinska uprava je gluha za vse prošnje o omejitvi širjenja hmeljišč, še več, do ljudi se vede izredno ignorantsko ter posmehljivo, in to vse samo zaradi finančne koristi zelo ozke interesne skupine kmetov. Kako lahko 15 kmetov terorizira in ustrahuje 16.000 prebivalcev občine? To je nedopustno! Občina je že v času županovanja g. Zanoškarja sprejela občinski odlok o prepovedi širjenja hmeljišč. Ta odlok je aktualni župan g. Čas, ki izhaja iz družine z dolgo hmeljarsko tradicijo, gladko preklical. Župan kot predstavnik ljudi mora slišati in zaščititi interese ljudi, ne pa da ščiti lastne finančne interese, ne glede na zdravstvene posledice na ljudeh, živalih in okolju. Nujno je sprejeti občinski odlok o prepovedi hmeljišč v območju mesta in v strnjenih naseljih. Nacionalni inštitut za javno zdravje ob škropljenju hmelja svetuje zapiranje oken, pokrivanje vrtnin, vsaj 5 ur po škropljenju pa ne priporoča dejavnosti na prostem. Obljubljam vam, da se bom zavzemal, da v območju mesta in v bližini strnjenih naselij v letu 2019 ne bodo več sadili hmelja.
Na Koroškem se na 3. razvojno os čaka že dolgo. Kako načrtujete izkoristiti njen razvojni potencial?
Andrej Čas: Odsek med Velenjem in SG je v fazi pridobivanja dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Pričakujemo gradnjo v 2020. Računamo na sočasno kompletno gradnjo HC do A1, vendar bo že nova povezava do Velenja bistveno izboljšala položaj 450 dnevnim migrantom kot tudi blagovnim tokovom na tej relaciji. SG bo s HC postal konkurenčnejši in privlačnejši. Iz teh dejstev sledijo moji programski cilji: izboljšati ponudbo mesta, gradnja javnih stanovanj, zagotoviti ponudbo parcel za profitna stanovanja in individualno gradnjo, poslovne cone.
Darko Hlupič: Cestne povezave so neizogibne za razvoj sleherne občine. Slovenj Gradec je bil v razvoju daleč pred občinami Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica ali Žalec. Z zgradnjo avtoceste so omenjene občine dobesedno eksplodirale v razvoju. Seveda je tega kriv gospodarski razcvet občine. Z avtocesto pridejo v kraj tudi podjetja in nova delovna mesta. Kaj to pomeni, pa vemo. Več denarja v občinski blagajni. Slovenj Gradec bo ob gradnji avtoceste imel še eno veliko prednost, to pa je bližina meje. Vsekakor nameravam to ob izvolitvi izkoristiti.
Tilen Klugler: Na 3. razvojno os se čaka predolgo. Mnogo podjetniškega potenciala je bilo na ta račun izgubljenega. Z gradnjo se bodo povečale nove možnosti in priložnosti za oživitev gospodarstva in s tem zaposlovanja. Mladim bo omogočeno razvijati svoje potenciale in skrbeti za svoje družine, da se te ne bodo izseljevale iz Slovenj Gradca in Koroške.
Andrej Breznik: Hitra cesta je naša razvojna priložnost. Do njenega prihoda pa je treba v občini in celotni regiji še veliko narediti. Delovanje občinske uprave je treba optimizirati, da bo ta delala v dobro ljudi in okolja, torej hitro, strokovno in prijazno do občank in občanov. Zasebnim in poslovnim investitorjem je treba narediti prijazno poslovno okolje, ki bo trajnostno naravnano. To pomeni znižati stavbna nadomestila na vzdržno raven, da bodo podjetja motivirana vlagati v posodobitev proizvodnje in v odpiranje novih programov z visoko dodano vrednostjo. Dodatno je treba urediti nove poslovne cone za potencialne vlagatelje, urediti in posodobiti razpadajočo cestno infrastrukturo, povezati turistične ponudnike v celotni regiji za skupno trženje, prepričati in obdržati mlade, da ostanejo v občini in pomagajo aktivno soustvarjati dogajanje v perspektivni občini, ki bo prijazna mladim, družinam, aktivnemu prebivalstvu in starejšim.
Kako gledate na ustanovitev koroške pokrajine?
Andrej Čas: Projekt regionalizacije mora upoštevati posebnosti slovenskega prostora. Pokrajine naj bodo tam, kjer so te že zdaj naravno oblikovane zaradi povezanosti prostora in funkcij, geografskih, zgodovinskih in družbenih sorodnosti, kar je v prostoru že rezultiralo v dojemanje lastne pokrajinske identitete. V tem smislu je Koroška zagotovo ena prihodnjih pokrajin. Od tega, kakšne bodo naloge pokrajin, ali bodo na vse prenesene enake naloge ali pa se bo v prenesenih državnih pristojnostih odražala specifika posameznega prostora, sta odvisna število in pot do ustanavljanja le-teh. Mreža mestnih občin že zdaj dokaj dobro pokriva naravne pokrajinske tvorbe, t. i. statistične regije. S takšno, morda dopolnjeno mrežo in s prenosom pristojnosti, ki mestnim občinam pritičejo iz Ustave, bi se slika prihodnjih pokrajin že jasneje zarisala, pot do regionalizacije pa bi bila najkrajša.
Darko Hlupič: Ustanovitev pokrajin v celoti podpiram. Veliko kompetenc se bo iz države preneslo v pokrajino, kar bi za nas pomenilo lažje in hitrejše odločanje na ravni občine. Zdaj birokratski mlini v Ljubljani meljejo, občani in župan pa čakajo na potrditve ali odločitve. Vsekakor pa bi lahko pod okriljem občine nekatere male ali manjše občine tudi ukinili in s tem pocenili državno / občinsko birokracijo.
Tilen Klugler: Zelo vesel bom, ko bo Slovenija postala razdeljena na pokrajine. Sem mnenja, da bi morale biti pokrajine porazdeljene v Sloveniji po območjih mestnih občin, katere bi tudi morale biti sedež v pokrajinah. Še najbolj pa bi želel, da bi bil tudi način črpanja prilagojen območjem pokrajin in bi se potemtakem Slovenija enakomerneje razvijala.
Andrej Breznik: Ustanovitev koroške pokrajine pozdravljam, saj bomo primorani združevati primerljiva dela, ki se zdaj podvajajo v vseh 12 koroških občinah. Nekaj pozitivnih premikov je že bilo narejenih z ustanovitvijo skupnih služb za posamezne občine, vendar je to šele začetek, ki pa že kaže finančne učinke in nižanje stroške dela za posamezno občino. Naučiti se moramo bolje sodelovati in se medsebojno poslušati, upoštevati. Skoraj tradicionalno rivalstvo med Slovenj Gradcem in Ravnami na Koroškem za prevlado v regiji bomo morali v prihodnje popolnoma opustiti in se raje kot tekmovati naučiti sodelovati.