Kandidat za župana je lahko vsak polnoletni državljan Republike Slovenije ali državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Kdo bo kandidat, določijo stranke in volivci v občini, izbrati pa morajo med posamezniki, ki imajo stalno prebivališče v občini. Kadar določa kandidata za župana skupina volivcev, je potrebno število podpisov najmanj 2 odstotka od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500.

Število svetnikov je odvisno od števila prebivalcev v posamezni občini.

V narodnostno mešanih občinah imata narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega.

Seznam kandidatov ali kandidate za člane občinskega sveta v volilni enoti lahko določi s podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 odstotek od števila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 1.000.

Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Tujci iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji voljeni ne morejo biti, lahko pa v občini stalnega bivališča oddajo glas.

Spolne kvote
Tudi na lokalnih volitvah velja spolni prag, torej mora politična stranka, lista ali volivci, ki v volilni enoti določijo več kot enega kandidata za člana občinskega sveta, kandidate izbrati tako, da je na listi vsaj 40 odstotkov moških ali žensk, prav tako morajo kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenično po spolu. Če so na listi uvrščeni le trije kandidati, mora biti najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

Volilni sistem
Volitve župana so preproste: v prvem krogu se pomerijo vsi kandidati za župana. Če eden izmed njih že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov podpore, je zmagovalec že po prvem krogu, sicer pa gresta dva z najboljšim volilnim izidom v drugi krog. V drugem krogu zmaga tisti, ki dobi več podpore volivk in volivcev. Volivec pri glasovanju obkroži številko pred enim kandidatom. Drugi krog mora biti izveden najpozneje v treh tednih po prvem.

Zakon o lokalnih volitvah predvideva večinski volilni sistem za občine z manjšim številom članov občinskega sveta, natančneje, z manj kot 12 občinskimi svetniki, in proporcionalni sistem za občine z večjim številom članov občinskega sveta, to je dvanajst ali več občinskih svetnikov.

Pri večinskih volitvah se glasuje o posameznih kandidatih. V uporabi je večinski sistem relativne večine. To ne pomeni, da mora kandidat osvojiti večino vseh glasov v volilni enoti, ampak zadostuje že en glas več od drugega najboljšega kandidata po številu dobljenih glasov volivcev. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta volijo v volilni enoti.

Za proporcionalne volitve pa velja pravilo glasovanja o seznamih kandidatov. Kandidate in sezname lahko določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Volivci lahko določajo kandidate in sezname kandidatov s podpisovanjem ali na zborih volivcev. Volivke in volivci, ki glasujejo v večjih občinah, torej po proporcionalnem volilnem sistemu, glasujejo le za celo listo, v njej pa šteje vrstni red kandidatov.

Na koncu lahko odloči tudi žreb
Če se glasuje o listah kandidatov v občini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam po zaporedju najvišjih količnikov, ki se dobijo tako, da se število glasov za vsako listo deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta, kar pomeni, da je z liste izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista.

Če pa se glasuje o listah po volilnih enotah, se število mandatov, ki jih dobi posamezna lista v volilni enoti, ugotovi s količnikom, ki se izračuna tako, da se skupno število glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s številom članov občinskega sveta, ki se volijo v volilni enoti. S tem količnikom se deli število glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je količnik vsebovan v številu glasov za listo.

Ker gre za proporcionalni volilni sistem, se glasovi, ki po prejšnjem izračunu "ostanejo", razdelijo na ravni občine na podlagi seštevkov glasov, oddanih za istoimenske liste, ki so bile vložene v dveh ali več volilnih enotah. Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko mandatov bi pripadalo istoimenskim listam, sorazmerno številu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se spet ugotovi na podlagi zaporedja najvišjih količnikov. Istoimenskim listam iz prejšnjega odstavka se pri delitvi mandatov na ravni občine dodeli toliko mandatov, kolikor znaša razlika med številom mandatov, ki bi jim pripadli po prejšnjem pravilu, in številom mandatov, ki so jih že dobile po prejšnjem členu v volilnih enotah.

Če sta dve listi kandidatov, ki prideta v poštev za razdelitev mandatov, dosegli enak najvišji količnik po zaporedju najvišjih količnikov, odloči o dodelitvi mandatov med dvema listama žreb.