Za krški županski stolček se potegujejo Iztok Starc (SLS), Jože Olovec (SDS), Aleš Zorko (Svoboda), s podporo volivcev pa kandidirajo Janja Starc, Janez Kerin in Dušan Šiško.

Soočenje vodita Saša Kisovec in Barbara Štor.

Sorodna novica Miran Stanko: "Slovenija druge rešitve, kot da ima še eno jedrsko elektrarno, skorajda nima."

Gradnja drugega bloka jedrske elektrarne (NEK 2)

"Gradnja drugega bloka NEK-a (Nuklearna elektrarna Krško, op. n.) je najbrž neizogibna za zagotavljanje energetske neodvisnosti Slovenije, pomembno pa je, da o tem povprašamo tudi prebivalce," je povedala Janja Starc in dodala, da zagotovo drugi blok prinaša "izjemen razvojni potencial za občino".

Olovec je dejal, da bi pred sprejetjem kakršne koli odločitve najprej za mnenje povprašal prebivalce občine. Želi si, da bi pred začetkom gradnje novega bloka realizirali odlagališče nizkoradioaktivnih odpadkov, ki se čaka že 13 let.

Zorko je povedal, da sta s premierjem Golobom že govorila o gradnji NEK-a 2. "Z jedrsko elektrarno Krčani živimo že dolga leta, smo je vajeni, ji zaupamo, tako da nimamo zadržkov glede umestitve drugega bloka," je povedal in dodal, da nas je energetska kriza naučila, da potrebujemo stabilen vir energije. Po njegovih besedah moramo težiti k temu, da se "energetsko osamosvojimo". Tudi on opozarja, da morajo biti občanke in občani vključeni v projekt in imeti možnost povedati svoje mnenje.

Kerin je povedal, da se tudi on strinja, da je umestitev NEK-a 2 v območje Krškega realnost. "Eden izmed nekdanjih direktorjev Gena je omenil projekt pet plus pet, kar pomeni pet let papirologije za umestitev in potem pet let gradnje, bojim se, da bo to preneseno na 2027, takrat bo referendum, takrat se bodo šele začeli postopki," je povedal.

Šiško je izrazil skepticizem glede sposobnosti države, da zgradi NEK 2, saj 40 let ni bila sposobna zgraditi odlagališča. "Podpiram 2. blok, ampak je treba zagotoviti, da bo pri pripravi prostorskih dokumentov občina Krško sodelovala, da se bo dajala prednost javnemu interesu pred interesom posameznikov in lobijev," je opozoril in dodal, da je treba ustanoviti komisijo, ki bo sodelovala pri pripravi in nato spremljala gradnjo.

Sorodna novica Kandidati v Krškem: enotna podpora 2. bloku JEK-a, romsko problematiko bi reševali na državni ravni

Iztok Starc je dejal, da bo kot župan ustanovil strateško skupino, ki bo občino pripravila na izzive prihodnosti umeščanja in gradnjo 2. bloka jedrske elektrarne. "Zaznala bo potrebe prebivalstva, lokalno skupnost bo vključila v projekt izgradnje, navsezadnje pa bo zaščitila interese lokalne skupnosti v povezavi s sobivanjem z novim jedrskim objektom," je sklenil.

Priseljevanje tujcev in o razmerah v romski skupnosti

V Krškem se že nekaj časa srečujejo z obsežnim priseljevanjem v zadnjem času predvsem s Kosova, dolgo brado pa ima v občini tudi razmere v romski skupnosti.

"Dejstvo je, da nam na vseh segmentih primanjkuje delovne sile, med drugim je izrazit problem tudi v zdravstvu, kar Krčani že občutimo. Tukaj gre za normalne migracije, težava se pojavi, ko določeni posamezniki ali združbe začnejo zlorabljati zakonodajo in socialne transferje," je povedal Zorko in dodal, da v Krškem vedo za primer zlorabe, naslova, kjer živi sto in več prebivalcev. Ko pride do zlorab zakonodaje, je po njegovih besedah predvsem naloga države, da ukrepa. "Občina pa mora skrbeti za integracijo in izobraževanje, pa ne samo otrok, tudi odraslih, ker je jezik tista bariera, ki nas ločuje," je sklenil.

Kerin je dejal, da bi podprl pobudo 13 posavskih županov, ki so vladi predlagali spremembo petih zakonov, med drugim s področij sociale in prometa. "Sama občina kot taka je težko na tem področju samostojna, vsekakor pa lahko s pomočjo države, večjih deležnikov, policije, socialne službe, sodstva in vseh občanov, to rešuje," je prepričan in dodatno predstavil idejo "prostovoljne integracije Romov v urbana naselja".

Šiško je dejal, da je najprej treba vse priseljence spodbuditi k obiskovanju tečajev slovenskega jezika. "Če grem v Nemčijo, bom moral nemško govoriti, v Krškem pa se dogaja, da zahtevajo priseljenci svoje prevajalce. Krška občina jim prek ljudske univerze omogoča tečaj slovenskega jezika brezplačno," je navedel Šiško. Glede romske tematike pa je dodal, da je to že 50 let stara težava, Romi pa, da bi se morali zavedati, da "nimajo samo privilegijev, pač pa tudi obveznosti".

Iztok Starc je dejal, da je treba nove priseljence pričakovati tudi z vidika gradnje NEK-a 2, saj bo projekt v mesto pripeljal od štiri do sedem tisoč novih prebivalcev. "Lep zgled integracije prebivalcev je preteklost, ko se je gradil prvi blok, z njihovo integracijo ni bilo nobenih težav," je povedal in dodal, da je ključ za integracijo poznavanje jezika okolja, v katero se priselijo. "Če bom župan, se bom zavzemal, da se priseljenci v čim večji meri udeležujejo tečajev in jih uspešno opravijo," je sklenil.

Janja Starc je opozorila, da je potreben večji nadzor nad priseljevanjem. "Dnevno se srečujem s podjetniki, ki prihajajo s Kosova in iz drugih držav nekdanje Jugoslavije in odpirajo svoja podjetja. Pri nas imamo regulirane dejavnosti, vedo, da ne morejo opravljati gradbene dejavnosti, ker ne izpolnjujejo pogojev, zato registrirajo nekaj drugega, delajo pa vse. Ko dobijo stalno delovno dovoljenje, sem pripeljejo svoje družine, oni pa odidejo v Nemčijo oz. drugam, težava, kar zadeva njihove svojce, pa ostaja pri nas," je pojasnila in dodala, da je potreben večji nadzor.

Olovec pa je dejal, da ni nobena težava, ker priseljenci prihajajo k nam, težava je, ker ne "poteka integracija, pač pa se pojavljajo zahteve v nasprotni smeri, na šoli Videm se pojavljajo zahteve po prevajalcih albanskega jezika oz. da bi bil en razred posebej zanje". Priseljevanje mora biti po njegovih besedah pod nadzorom, nadzirati pa je treba tudi zlorabe prijav stalnih prebivališč. "V Krškem imamo izjemen primer, kjer smo na enem naslovu imeli uradno prijavljenih okoli 300, neuradno pa okoli 500 ljudi," je sklenil, rekoč, da se "ta zadeva še kar nadaljuje".