Dozdajšnji župan Miran Stanko se po skoraj polnih treh mandatih poslavlja s položaja, za njegovega naslednika pa se poteguje šest kandidatov: Iztok Starc, Janja Starc, Jože Olovec, Aleš Zorko, Janez Kerin in Dušan Šiško.

Iztok Starc: 49-letnik kandidira s podporo strank SLS in NSi. Po izobrazbi je pravnik, ima opravljen pravosodni izpit in licenco za odvetnika, je soustanovitelj posavske odvetniške družbe Grilc, Starc in partnerji. Med odvetnike je vstopil pred 11 leti, predtem je bil dobro desetletje zaposlen na Zavodu za zdravstveno zavarovanje, kjer je, kot pravi, "prehodil celotno karierno pot javnega uslužbenca – od pravnega svetovalca in vodje oddelka do direktorja območne enote". V ospredje programa postavlja tri cilje: ustvariti privlačno bivalno in delovno okolje za vse prebivalstvo in gospodarstvo, utrditev in okrepitev položaja MO Krško kot središča samostojne pokrajine Posavje ter predvideno umeščanje in izgradnja drugega jedrskega bloka.

Iztok Starc. Foto: Osebni arhiv/Foto Colarič
Iztok Starc. Foto: Osebni arhiv/Foto Colarič

Janja Starc je neodvisna kandidatka, ki kandidira s podporo Obrtno-podjetniške zbornice Krško, katere direktorica je. V ospredje svojega programa tako pričakovano postavlja gospodarstvo, saj meni, da ima ravno gospodarstvo (oz. podjetništvo in obrtništvo) največji razvojni potencial občine. Poudarja tudi pomen sociale in družbene dejavnosti ter kulturne dediščine, vendar je predpogoj za to po njeni oceni stabilno gospodarstvo, ki ustvarja sredstva za vsa ostala področja. V primeru izvolitve napoveduje podjetniško vodenje lokalne skupnosti.

65-letni Jože Olovec je kandidat SDS-a, ki je v iztekajočem se mandatu deloval kot krški občinski svetnik, predsednik KS Leskovec pri Krškem in predsednik mestnega odbora SDS-a. V napovedi kandidature je poudaril, da želi občino približati ljudem in jo narediti bolj prijazno občanom. Kot glavne točke svojega programa izpostavlja trajno nižje cene energije za občane, ureditev politike priseljevanja tujcev, ureditev romske problematike, izgradnja športno-turističnega centra na Planini, obnova Šrajbarskega turna, več sredstev za krajevne skupnosti, ureditev cen zemljišč v občini itd.

49-letni Aleš Zorko je kandidat Gibanja Svoboda, podprl pa ga je tudi občinski odbor stranke Socialni demokrati. Po poklicu je ekonomist in zaposlen kot vodja poslovne enote banke. Kot pravi, se je za kandidaturo odločil, "ker je tako prav". "Ker je prav, da v Krško pridejo nove ideje, ker je prav, da pridejo mlajše generacije, ker je prav, da pride nova energija," je dejal ob predstavitvi in dodal, da bo njegov osnovni cilj spodbuditi ljudi, da se vključijo v lokalno in regionalno politiko ter tako prispevajo svoje znanje in izkušnje v splošno dobro in boljše življenjske standarde.

Janez Kerin (55) je neodvisni kandidat za župana. Po poklicu je višji kriminalistični inšpektor – preiskovalec in zaposlen na Nacionalnem preiskovalnem uradu. Kot pravi, nikoli ni bil član nobene stranke. V iztekajočem se mandatu je predsednik Nadzornega odbora Mestne občine Krško. Dejaven je tudi na kulturnem področju, saj je predsednik Sveta JSKD OI Krško, med junijem 2020 in novembrom lani pa je bil predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije. V svojem programu poudarja, da krška lokalna skupnost potrebuje drugačno razmišljanje o razvoju občine, če želi na dolgi rok uspešno delovati in napredovati. Glas bi dal predvsem mladim, pravi.

Janja Starc. Foto: Osebni arhiv/Lovro Vakselj
Janja Starc. Foto: Osebni arhiv/Lovro Vakselj

53-letni Dušan Šiško je diplomirani inženir logistike in nekdanji poslanec DZ-ja, ki je po pomladanskih volitvah izstopil iz SNS-a in se v župansko tekmo podal kot neodvisni kandidat s svojo listo, ki jo je poimenoval Energično za Krško. V poudarkih svojega programa izpostavlja predvsem gospodarstvo, energetiko in ostale programe, "ki so že v Krškem, ampak jih je treba 'energično spodbuditi'". Poudarja, da lokalno problematiko dobro pozna, saj je že tri mandate občinski svetnik, kot poslanec pa si je pridobil izkušnje na državni ravni. Kot svoj dozdajšnji največji dosežek izpostavlja potrditev Krškega kot mestne občine.


Kandidatom smo zastavili štiri enaka vprašanja. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.

Krško je šele nedavno postalo mestna občina, kar pomeni, da je morala hitro nadoknaditi zaostanek za ostalimi 11. Ji je to uspelo? So bili do zdaj storjeni vsi ključni koraki? Kaj po vaši oceni še manjka?

Iztok Starc: Mestna občina Krško po ISSO-analizi preboja 2022 že zdaj sodi med najbolj razvite občine, tudi v razmerju do mestnih občin. Kljub intenzivnim naložbam v zadnjih desetih letih je druga najmanj zadolžena mestna občina in občina z nadpovprečno počrpanimi evropskimi sredstvi. Upoštevajoč geostrateško lego občine, pridobljen status mestne občine in predvideno gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, so razvojne možnosti občine neomejene.

Janja Starc: V smislu določil zakonodaje ob dodelitvi statusa MO, Krško ni izpolnjevalo vseh kriterijev (št. preb. v mestu), nadoknaditi to v letu dni je utopija. Občina vodi aktivnosti združevanja naselij v mesto Krško, a tudi to ne zadošča kriteriju. Sama se s predlogom združevanja naselij ne strinjam, ker so začetne aktivnosti potekale brez seznanjenosti prebivalcev teh naselij, sem pa vesela in ponosna, da imamo MO, saj poleg prestiža, prinaša določene naloge iz državne pristojnosti.

Jože Olovec: Občina Krško je že do zdaj nekako držala korak z bolj razvitimi občinami in verjamem, da bomo razliko uspešno nadoknadili. Rezerve vidim pri porabi javnih sredstev in pri obsegu socialnih transferjev, katerih dobršen del bi lahko uporabili oz. vložili v razvoj občine in pridobivanja novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Aleš Zorko. Foto: Osebni arhiv
Aleš Zorko. Foto: Osebni arhiv

Aleš Zorko: Mestna občina Krško je šele letos, konec septembra, na 34. seji občinskega sveta, sprejela Statut Mestne občine Krško in s tem začela krovna postopkovna pravila za izvajanje nalog kot nova mestna občina. Pri tem žal nismo bili dovolj učinkoviti. Pomembnejši del pa nas čaka v novem mandatu, in sicer krepitev gospodarstva, kulturnega in upravnega središča širšega območja s tem, da bi morali krepiti tudi državne izpostave, ki smo jih v Krškem že imeli, pa smo jih izgubili.

Janez Kerin: Če primerjamo podatke, ne moremo govoriti o kakšnem generalnem zaostanku MO Krško za ostalimi mestnimi občinami. Imamo daleč največje število naselij, smo druga največja mestna občina po površini, deveta po številu prebivalcev. Po zadolženosti na prebivalca smo na repu, na 11. mestu. Glede na višino črpanja evropskih sredstev smo po uspešnosti na sredini med mestnimi občinami. Ravno pri črpanju sredstev iz evropskih skladov in programov vidim možnost dodatnega razvojnega potenciala naše občine. Zamudo pri vključitvi občine v mestno občino bi lahko upravičeno pripisal članom Občinskega sveta, ki skoraj leto dni niso uspeli najti soglasja za sprejem Statuta MO Krško.

Dušan Šiško: Mestni občini Krško ni treba loviti zaostankov, saj je v marsikaterem kazalcu pred občinami, ki so že imele ta status. Se pa v občini že dogajajo aktivnosti, kot je združevanje naselij in druge, ki jih bomo nadaljevali. Veliko novih prebivalcev bomo dobili z gradnjo NEK2, saj bomo zahtevali, da del strokovnjakov z družinami živi v Krškem ali okolici, s čimer bodo dokazali svoje zaupanje v varnost objekta.

Sorodna novica Miran Stanko: "Slovenija druge rešitve, kot da ima še eno jedrsko elektrarno, skorajda nima."

V času energetske draginje se je znova pokazala potreba po stabilni energetski samooskrbi. Kako gledate na gradnjo 2. bloka JEK-a? Sicer podpirate jedrsko energijo? Kje vidite morebitne energetske alternative znotraj občine?

Iztok Starc: Podpiram izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne kot generatorja novega razvojnega preboja občine, ki lahko Mestno občino Krško ponese med vodilne in najbolj razvite občine v Sloveniji in regiji. Jedrska opcija ne izključuje drugih virov energije (veter, sonce, voda), ampak se z njimi dopolnjuje. Kot najbolj stabilen vir energije je jedrska energija nujno potrebna podpora ostalim alternativnim virom.

Janja Starc: Energetska neodvisnost bi morala biti naša prioriteta in za zagotavljanje stabilnega vira elekt. energije potrebujemo JEK, samo obnovljivi viri energije ne bodo dovolj. JEK2 bo strateško najpomembnejši in največji "projekt" v državi. MO Krško bo igrala najpomembnejšo vlogo v smislu umeščanja JEK 2 v prostor. Z izgradnjo JEK 2, bo ta za naše okolje predstavljala najvišji razvojni potencial, tako za gospodarstvo, prebivalstvo, okolje in samo občino.

Jože Olovec: V vsakem primeru podpiramo izgradnjo drugega bloka JEK-a, ker alternative temu realno nimamo. Seveda pa moramo – o varnosti in varnem odlaganju radioaktivnih odpadkov ni razprave –, tudi upoštevati dodatno degradacijo tam živečih občanov in se temu odzvati s primernim nadomestilom ter dodatnim vlaganjem v to okolje.

Aleš Zorko: Trenutna energetska kriza je pokazala, da bi v primeru energetske neodvisnosti imeli zanesljivo in stabilno oskrbo po dostopni ceni. Gre za proizvodnjo, ki je sodobna, varna, okolju prijazna in brez izpustov toplogrednih plinov ter podnebno nevtralno. Iz tega razloga in iz razloga, da z JE v Krškem živimo že dolgo in jo dobro poznamo, podpiram jedrsko energijo. Alternative so pa sigurno optimalna raba energije in zamenjava potratne in drage tehnologije.

Janez Kerin. Foto: Osebni arhiv
Janez Kerin. Foto: Osebni arhiv

Janez Kerin: Julija so evropski poslanci podprli umestitev jedrske energije med zelene energije. Tudi brez te odločitve sem podpiral in podpiram projekte, ki zasledujejo trende razogljičenja. Umestitev objekta JEK2 v naše okolje je izrednega strateškega in širšega pomena, in ga podpiram. Umestitev pa mora biti izvedena na način, da bodo naše občanke in občani ter zanamci imeli dobrobit tudi in predvsem v bolj kakovostnih pogojih življenja na dolgi rok. Kot primarni energetski alternativi vidim možnost povečanja proizvodnje sončne energije in pa v proizvodnji vetrne energije, predvsem z izgradnjo manjših vetrnih elektrarn.

Dušan Šiško: Žal nam niti električna energija iz kar treh velikih elektrarn v občini ne pomaga, saj plačujemo enako visoko ceno elektrike kot drugod po Sloveniji. Seveda podpiram gradnjo drugega bloka NE Krško in tudi vse možne alternativne vire, vendar je pred tem treba razčistiti mnogo starih problemov. Kako neki bi zgradili novi reaktor, če še za obstoječe NSRAO odpadke v 40 letih nismo mogli poskrbeti.

V zadnjem obdobju se razmere v romskih naseljih slabšajo, nasilje se stopnjuje. Kje se je pri reševanju romske problematike zataknilo, kje so bile storjene napake, da se razmere ne izboljšujejo? Kako se nameravate lotiti reševanja tega vprašanja?

Iztok Starc: Posamezne občine so v boju z romsko problematiko nemočne, država pa se očitno ne zaveda resnosti in velikosti tega problema. Potrebne so sistemske rešitve na zakonodajni ravni in na ravni izvrševanja zakonov. Pred zakonom moramo biti vsi enaki. Rešitev tega je le v skupnem nastopu občin JV Slovenije do države, da država prične s celovitim in sistemskim urejanjem tega problema.

Janja Starc: Romska problematika je pereč problem in ga je potrebno reševati skupaj z državo, z izdelavo načrta oz. strategije reševanja in vztrajati pri vzpostavitvi dialoga z državo, v smislu priprave ustrezne pravne ureditve. Ne smemo se obračati stran od problema, z njim se moramo ukvarjati in ga reševati, tudi s primernejšim vključevanjem in integracijo, predvsem otrok in prevzgoje mladine. Morda je rešitev v tem, da so do finančne pomoči upravičeni tisti, ki v zameno upoštevajo dogovorjena pravila.

Jože Olovec. Foto: Osebni arhiv
Jože Olovec. Foto: Osebni arhiv

Jože Olovec: Do zdaj smo se zadovoljili s sprejemanjem številnih romskih strategij, ki pa ne samo, da niso prinesle nobenih pozitivnih rezultatov, ampak so prinesle porazne rezultate na področjih integracije in povečanja kriminala, da o zmanjšani varnosti prebivalcev krškega polja ne govorimo. Žal pa ima občina pri tem kaj malo prostora za ukrepanje. Rešitev vidim v doslednem izvajanju zakonodaje, v spremembah pri izplačilu socialnih transferjev, ki bi lahko bili vezani recimo tudi na obisk otrok v programih izobraževanja in v javnih delih. Delo in pošteno plačilo je še vedno najboljša socialna politika in vsi, ki se ne morejo vključiti, se morajo soočiti s posledicami.

Aleš Zorko: Za rešitev kompleksne romske problematike bo potrebnega veliko časa, truda in vključevanja vseh deležnikov (ministrstva, občina, CSD, policija …), ki morajo delovati usklajeno. Prizadevali si bomo za socializacijo ter izenačitev pravic in obveznosti med vsemi občani. Nadaljevali bomo izobraževanje in vključevanje Romov v programe javnih del, kjer občina postane izvajalec različnih programov. Kot primer pretekle dobre prakse v MO Krško vidimo mentorski program javnih del za Rome, ki so izvajali različna lažja dela v mestu.

Janez Kerin: Gre za problematiko, s katero se ukvarjamo od samega nastanka naše občine. Menim, da občina kot taka ne (z)more samostojno reševati tovrstne problematike, lahko pa s posameznimi ukrepi pospeši način reševanja. Septembra je bila na Vlado podana pobuda o ustanovitvi medresorskega delovnega telesa za reševanje romske problematike, pred dnevi pa so župani 11 občin JV Slovenije, tudi naša, na DZ podali predlog spremembe petih zakonov s področij, ki zadevajo romska vprašanja, s poudarkom na zaščiti romskih otrok. Mnenja sem, da je to korak v pravo smer.

Dušan Šiško. Foto: Osebni arhiv
Dušan Šiško. Foto: Osebni arhiv

Dušan Šiško: Problematika je pereča že več kot 50 let in občina Krško je vanjo vložila veliko časa in denarja. Kot poslanec sem na to veliko opozarjal, bil celo pobudnik in potem član podkomisije za romska vprašanja, v DZ smo vložili zakonske predloge, ki pa jih del politike vedno blokira. Strinjam se z mojimi občani, da ne bi bilo treba nič drugega kot dosledno zagotoviti enakost državljanov pred zakonom – glede obveznosti in pravic.

Območje okoli tovarne Vipap: Kakšni so oz. bi bili vaši načrti za ta del mesta?

Iztok Starc: Na tem delu mesta, ki obsega cca. 40 hektarjev, v prihodnosti ne vidim več možnosti za težko industrijo. To območje je preveč vpeto v obstoječe zaledno stanovanjsko naselje in samo mesto, da bi se lahko tu še naprej razvijala industrijska dejavnost. Ta prostor vidim zlasti kot moderno stanovanjsko-poslovno cono, polno življenja, ki bo nova prepoznavna veduta mesta Krško, kot poslovnega središča samostojne pokrajine Posavje.

Janja Starc: V delovanje podjetja VIPAP, se občina lahko vključuje le v smislu pridobitve zemljišča ob morebitnem stečaju. Zemljišče ima eno boljših logističnih točk v občini, če ne celo v državi in kot tako mora biti pomembno za občino, tudi zato, ker je tu locirana čistilna naprava. Moja dolgoletna ideja je, da bi v Krškem imeli mednarodni center (s Hrvaško) v katerem bi podjetniki razvijali in izdelali svoje ideje, mladi se seznanili s poklici in prepoznali svoje talente, in to bi bilo lahko območje VIPAP-a.

Območje okoli tovarne Vipap. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik
Območje okoli tovarne Vipap. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Tratnik

Jože Olovec: Območje tovarne Vipap obsega velik del dragocenega prostora na Vidmu. Z ozirom na trenutno število zaposlenih in v primerjavi pred leti je ta prostor odločno prevelik in slabo izkoriščen. V vsakem primeru pa so načrti na tem prostoru povezani z uspešno oz. neuspešno prisilno poravnavo delujoče družbe. Vsekakor je to izjemno velik prostor, ki je imel in še vedno ima velik vpliv na bivalno okolje naselja Vidma. V tem smislu zagovarjamo stališče, da je tam lahko industrijska cona, vendar s proizvodnjo in obrati, ki dodatno ne vpliva na slabšo kvaliteto bivalnega okolja občanov.

Aleš Zorko: Vsi bi si najbolj želeli, da v središču mesta ne bi imeli umazane industrije in bi bilo to področje mestnih parkov, otroških igrišč in stanovanjskih stavb. Območje tovarne Vipap pa ni v lasti občine in je iz tega razloga potrebno spremljati situacijo, da bi lahko pravočasno ukrepali v primeru možnosti odkupa zemljišča. Uporabiti predkupno pravico, ker se to največkrat izkaže za najcenejšo možnost za nakup.

Janez Kerin: V primeru opustitve dejavnosti papirništva na lokaciji tovarne VIPAP menim, da bi bilo potrebno z lastniki doseči dogovor o sanaciji/zamenjavi zemljišča oz. zagovarjam odkup zemljišča s strani MO Krško. Temu bi sledilo preoblikovanje območja v kombinacijo bivanjsko-servisne dejavnosti in zelenih površin. Na tak način bi ta del območja oživili. V moj program smo že pred letom in pol zapisali, da bomo v viziji razvoja mesta dali poudarek na boljši povezavi levega in desnega brega in razvoju mestnih četrti Staro Krško, Videm in Leskovec.

Dušan Šiško: Območje, ki je desetletja dajalo kruh krškim družinam, kazi pogled na mesto z razpadajočimi zgradbami. Treba je odkupiti vsa razpoložljiva zemljišča, nato pa ta prostor napolniti s stanovanjskimi in poslovnimi objekti, kjer bodo delovna mesta z novimi tehnologijami. Ta prostor ob reki Savi, med dvema mostovoma, je zgodovinska priložnost za boljšo povezanost in novo življenje mesta Krško.