Začenja se nova kolesarska era. Bernalova era? Povsem možno, a ne tudi zagotovo, vseeno pa je poudarek na besedi prvi. "Mierda, creo que gané mi primer Tour de Francia." (Sranje, mislim, da sem zmagal svoj prvi Tour.) "Star sem šele 22 let, kar ne morem verjeti," se je smejalo Bernalu v soboto v Val Thorensu. Ko je v petek prvič oblekel rumeno majico, ob pogovoru v materni španščini ni mogel zadržati solza, v nedeljo je na Elizejskih poljanah svetovno športno javnost ob sončnem zahodu nagovoril v štirih jezikih. Ikonografija kronanja novega kralja Grand Tourov v dresu preimenovanega najmočnejšega kolesarskega moštva na svetu.

Na FB zbiral sredstva za prvo pot v Evropo
Pred petimi leti je Egan Bernal v Hafjellu na Norveškem postal svetovni mladinski podprvakprvak v olimpijskem kolesarskem krosu, leto zatem je v Vallnordu v Andori osvojil še bron, obakrat ga je ukanil Danec Simon Andreaseen. Za prvo pot v Evropo leta 2014 je kljub statusu najboljšega mladega gorskega kolesarja v Kolumbiji moral na Facebook, da je zbral dovolj sredstev.

V letu 2015 je dokončno zamenjal gorsko kolo za cestnega in začel uresničevati očetove sanje. German Bernal je bil namreč v mladosti zagrizen kolesar, ki je tekmoval na lokalnih dirkah, kot oče pa je tudi popeljal Egana na prve daljše ture. A v kolesarsko obarvani družini je bil ravno German tisti, ki je najbolj nasprotoval in bil skeptičen do sinove ljubezni do koles in mu je namesto cestnega tudi namerno porinil težko gorsko kolo bratranca.

Prvo kolo – težko gorsko
Pri osmih letih je Egan dobil otroško gorsko-kolesarsko dirko v domačem mestu Zipaquirá. Kolo je bilo družinsko, čelada pa izposojena. Nagrada je bila kolesarska uniforma in članstvo v športnem klubu pod vodstvom nekdanjega profesionalnega kolesarja Fabia Rodrigueza, ki je tudi organiziral omenjeno dirko. "Vedno je bil discipliniran in zagrizen delavec. Nikoli mu ni bilo treba dvakrat reči, da je kaj naredil," se spominja Bernalov prvi trener Rodriguez, ki je bil v 90' Tonyju Romingerju ob dveh njegovih zmagah na Vuelti.

Mestne oblasti so podpirale kolesarski klub, ker so v njem prosti čas preživljali zlasti otroci iz manj premožnih družin, kamor je sodila tudi sicer urejena Bernalova družina. A glavne finančne zasluge za končni uspeh gredo Pablu Mazueri, ki je v ključnih najstniških letih tudi štipendiral Egana in ga je tudi zdaj spremljal v Franciji.

Oče German in mati Flora dolgo sploh nista vedela, da pričakujeta otroka, pregled v prestolnici je razkril visoko nosečnost in zdravnik je tudi predlagal neobičajno ime. Zdravnik je zmotno mislil, da Egan pomeni v grščini zmagovalec, dejansko pa gre za mali ogenj, ki je bil prižgan v čast Afrodite.

Zipaquirá je mesto s 130 tisoč prebivalci na 2.650 m nadmorske višine, kjer prevladuje močan priokus podeželja, četudi je samo 42 km južneje prestolnica Bogota, v kateri se je Egan sicer tudi rodil. Podeželska razgibana okolica je raj za gorsko kolesarjenje, ki je bila Bernalova pot do kolumbijske reprezentance in omenjenih medalj na mladinskem SP-ju. Zipaquirá slovi po rudnikih soli in slani katedrali 200 m pod površjem, kjer je nekaj časa kot varnostnik delal tudi German Bernal, medtem ko je mama delala kot vrtnarka.

Cestna zmaga kot vstopnica za Evropo
Še pred odhodom v Andoro na gorsko SP je presedlal na cesto in nadaljeval z domačimi zmagami, saj je osvojil osrednjo tridnevno mladinsko dirko Clasico Juventudes Cajico. Legendarni kolumbijski radijski novinar Hector Urrego mu je v navezi s kolumbijskim selektorjem po Andori uredil enomesečni trening pri nekdanjem kolesarju in menedžerju Paolu Alberatiju na Siciliji. Obisk Italije je sklenil z osvojitvijo enodnevne klasike Sognando Il Giro delle Fiandre (Sanjamo dirko po Flandriji).

"Iskal sem hribolazca in Alberati mi je rekel 'To je fant zate.' A mislil sem, da je premlad in sem ga odslovil, da je še presuhljat fant. A Paolo mi je poslal izvide testiranj in mi je napovedal, da ga bom takoj poklical, ko jih bom videl. In res, ko sem videl izvide, sem takoj klical Alberatija. Egana sem hitro podpisal za 4 leta in vse ostalo je zgodovina," se ključne prelomnice v Bernalovi karieri iz oktobra 2015 spominja karizmatični kolesarski menedžer Gianni Savio.

Po prvi profesionalni zmagi bil tretji na Golteh
Nogometni fanatik Savio že 34 let vodi manjša italijanska moštva, pri čemer ima izredno oko za mlade talente, v zadnjem desetletju pa se je osredotočil na Južno Ameriko, pri čemer mu je z Bernalom padla sekira v med, saj je ravno ostal brez glavnega sponzorja – Venezuele.

Bernal je v dresu Androni Giocattoli - Sidermac, prokontinentalne ekipe, začel tekmovati s sezono 2016, ko je dopolnil 19 let. Konec marca je na Mednarodnem tednu Coppija in Bartalija že postal najboljši mladi kolesar dirke, kar je ponovil še na Dirki po Trentinu. Prvo profesionalno zmago je slavil na Dirki po Bihorju konec maja 2016, ko je z etapno zmago tudi poskrbel za skupno slavje. Naravnost iz Romunije je Gianni Savio napotil Kolumbijca v Slovenijo, kjer si je s 3. mestom na vzponu na Golte izboril visoko skupno uvrstitev. Na koncu je osvojil nehvaležno 4. mesto, a zato bil najboljši mladi kolesar dirke.

Sky iskal in našel naslednika Frooma
Na Tour l'Avenir 2016 je bil kolumbijski kondor skupno četrti, leto pozneje je bil že skupni zmagovalec najpomembnejše mladinske kolesarske dirke. Dvoma ni bilo več – mladi Kolumbijec je bil najbolj vroč talent na svetu, ki ga je hitro kupila najbogatejša kolesarska ekipa na svetu. Cena je bila silno znosna, vsega 350 tisoč evrov odškodnine, a Savio je vključil tudi mastno klavzulo za primer zmage na Grand Tourih, zlasti francoski pentlji. Nič čudnega, da se je Italijanu tako smejalo na Elizejskih poljanah.

Namen Skyjevega nakupa je bil znan: sčasoma nadomestiti Chrisa Frooma kot prvega aduta za Grand Toure in res je spričo nekaj (ne)srečnih okoliščin Egan Bernal zdaj že postal zmagovalec Dirke po Franciji. Lani so ga Britanci po izvrstnem 15. mestu v vlogi pomočnika ob debiju pri 21 letih na Touru nameravali poslati še na Vuelto, a se je grdo polomil ob padcu na avgustovski klasiki San Sebastian. Mimogrede – Pireneji med Pamplono in Andoro so sicer evropska baza Bernala, kjer trenira pod vodstvom Baska Xabierja Artetxe.

Za sezono 2019 je bil prvi Bernalov cilj Dirka po Italiji, kjer je bil na papirju ob Primožu Rogliču in Tomu Dumoulinu izpostavljeni favorit, saj je v močni konkurenci marca zmagal na prestižni dirki Pariz - Nica. Vendar samo teden pred odhodom na Giro je Bernal med treningom doma padel in si zlomil ključnico. Običajna kolesarska poškodba, ki ne zahteva predolgega okrevanja, a šef Ineosa Dave Brailsford je hitro ukazal nov cilj – vloga prvega pomočnika na Touru.

Padca Frooma in Thomasa prinesla vlogo sokapetana
A britansko moštvo je nato izgubilo kapetana in vladarja tritedenskih dirk Chrisa Frooma, na Dirki po Švici je padel še branilec lanskega naslova Geraint Thomas, medtem ko je bil Bernal najmočnejši v švicarskih gorah in osvojil nekoč četrto najbolj ugledno večetapno kolesarsko dirko.

Pred začetkom 106. Dirke po Franciji je Ineos uradno sprejel nenavadno odločitev: Thomas in Bernal sta sokapetana. Ne glede na to, da je bil Valižan lanski zmagovalec francoske pentlje in se je Kolumbijec odpravljal komajda na svojo drugo tritedensko dirko. Za peloton je bilo jasno znamenje: po zmagah na dveh prestižnih dirkah je Bernal več kot očitno pripravljen tako dobro, da lahko tudi zmaga Po Franciji. Največji zadržek – mladost in neizkušenost.

Uradno brez etapne zmage na Iseranu
Vse to je Egan Bernal ovrgel na Touru 2019, ko je kot prekaljeni maček imel najmočnejše noge v zaključni alpski trilogiji. Zaradi toče in zemeljskih plazov je sicer ostal brez prigarane zmage v nevtralizirani 19. etapi, a zato se je z napadom na tempo na prelaz Iseran (2.764 m), na najvišji točki letošnje francoske pentlje, otresel vseh tekmecev in se odpeljal do skupne zmage.

"Zelo sem ponosen, da sem Kolumbijec. Komaj čakam, da prinesem rumeno majico v domovino. Že dolgo smo si zaslužili zmago na Touru," je v zmagovitem intervjuju za Espectador dejal novopečeni prvak, ki pa še vsaj teden dni ne bo mogel v domovino zaradi vseh pokroviteljskih obveznosti.

Zmaga kot droga – že razmišlja o naslednji
V cilju na Elizejskih poljanah je čustveno proslavljal v krogu družine, starosta kolumbijskih aktivnih kolesarjev Rigoberto Uran je dal pripeljati tudi Eganovega 12-letnega brata Ronalda. "Moje dekle Xiomara je bilo celotno dirko ob meni. Prav tako oče, ki gre doma z motorjem na prav vsak moj trening in najbolje ve, koliko kilometrov odpeljem, kako in koliko truda vložim v to. Res je lepo imeti ob sebi vso družino, kot tudi Pabla Mazuera, ki me je podpiral in sponzoriral ob mojih začetkih. On je kriv za vse," se je Egan Bernal zahvaljeval svojim najbližjim.

A pri 22 letih, 6 mesecih in 12 dneh je postal tretji najmlajši zmagovalec Tour de France, najmlajši po letu 1909, ob upoštevanju stoletnice rumene majice sploh najmlajši, ki je slavil z Maillot jaune na sebi. "Kot droga, kot skušnjava. Ko zmagaš, že razmišljaš o naslednji zmagi. Kot kolesar nisi nikoli zadovoljen in vedno želiš še več. A za zdaj se želim sprostiti, uživati čast v vsem dogajanju, korak po korak."