Cestni kapetani so prekaljeni kolesarji, ki povezujejo ekipo med etapo in praviloma narekujejo ritem v prvih urah dirk. Tony Martin (Jumbo Visma) in Luke Rowe (Ineos Grenadiers) sta to pri prvih dveh ekipah letošnjega Toura, ki pa seveda vse vodita v korist kapetanov ekip za skupno razvrstitev. Foto: EPA
Cestni kapetani so prekaljeni kolesarji, ki povezujejo ekipo med etapo in praviloma narekujejo ritem v prvih urah dirk. Tony Martin (Jumbo Visma) in Luke Rowe (Ineos Grenadiers) sta to pri prvih dveh ekipah letošnjega Toura, ki pa seveda vse vodita v korist kapetanov ekip za skupno razvrstitev. Foto: EPA

Cestna kapetana obeh kolesarskih velesil ‒ Luke Rowe in Tony Martin, ki sta bila lani ob koncu Toura zaradi petelinjenja obojestransko izključena ‒ sta se po 1. etapi strinjala, da je bilo najbolj varno za vse, ne samo za Ineos Grenadiers in Jumbo Vismo, da zaustavijo dirkanje na spustih po sredozemskih mastnih cestah, ki predtem niso pravega dežja občutile vsaj dva meseca.

Kristoff v rumenem, Slovenci s časom zmagovalca

Tony Martin: Samo Astana ni spoštovala dogovora
"Čutil sem, da moram prevzeti odgovornost. Ne samo za svojo ekipo, temveč za vse kolesarje. Na srečo so se ekipe strinjale,"
je povedal Nemec Martin, ki je z razširjenimi rokami (kot nekoč Fabian Cancellara) nakazal pelotonu, da ustavi konje. A vse ekipe niso upoštevale zgleda Panwerwagna, kar pa je Astana skorajda drago plačala. "Edina ekipa, ki ni sledila dogovoru, je bila Astana in vsi smo videli, kaj je sledilo," je dodal 4-kratni svetovni prvak v kronometru, ki je zadnja leta postal motor Jumbo Visme.

Kazahstanska ekipa se je mimo rumeno-črnih kolesarjev spustila brez zavor, a samo nekaj ovinkov pozneje je kapetan Miguel Angel Lopez izgubil nadzor nad kolesom, a z nekaj supermanskimi močmi je obstal na nogah, za konec pa s čelado na glavi trčil v prometni znak, ki na srečo ni bil granitno nepremičen.

Zadnji trije kilometri na uvodni etapi Toura

Roglič prevzel besedo v karavani
Le malo predtem je Primož Roglič kot pravi poveljnik kolesarske karavane dal znamenje Omarju Fraileju, naj Astana vendarle pritisne na zavore in se v umirjenem tempu spusti do Azurne obale. Vsekakor je nizozemska ekipa že prvi dan 107. dirke po Franciji pokazala, da želi nadzirati dirko, vodilni kolesar UCI-lestvice pa je pri tem postavljal zgled.

Gesink: UCI zamudil priložnost, da bi kaj naredil
"Očitno ni bilo dovolj nevarno in spektakularno za UCI. Po moje je zadnja nesreča odgovornost prirediteljev,"
je v cilju v mikrofon nizozemske televizije NOS besnel veteran Robert Gesink, ki je nadaljeval: "Videli smo že dovolj nevarnih trenutkov. Zdaj je bila priložnost, da UCI naredi nekaj prav za nas. Bilo je mastno od olja vsepovsod. Če ne bi sami zaustavili dirkanja, bi čez zidove poletelo vsaj 20 kolesarjev."

Pogačar le tri mesta za Mezgecem

Čeprav je bil čas nevtraliziran 3 km pred ciljem, se Tadej Pogačar v njemu ljubem dežju ni ustavil. Na koncu je bil tik za vsemi šprinterji kar na 17. mestu. Samo tri mesta slabše kot Luka Mezgec, ki je prehitro začel s šprintom. Jan Polanc (29.) in Primož Roglič (39.) sta mirno zaključila stresni dan, zato pa je imel najmanj sreče Matej Mohorič (164.), ki je po padcu z vidno rano na desnem kolenu prišel v cilj s skupinico ob Georgeu Bennettu z zaostankom 5:14. A na koncu so tudi članu Bahrain McLarna za skupni seštevek upoštevali čas glavnine.

"500 m pred ciljem sem bil na levi strani, ko so me prehiteli drugi po desni. V ospredje me je pripeljal Jack Bauer, ker je mislil, da smo bližje ciljni črti, kot smo bili v resnici," je v cilju Mezgec pojasnil, zakaj se ni boril za prva mesta in morebitno rumeno majico.

V večini ekip padla polovica kolesarjev
"Vsa težava je bila, da ni tukaj zares deževalo že dva ali tri mesece. In ko nekega dne končna pada, dobiš pravo drsališče. Mislim, da je pri večini ekip padlo vsaj polovica kolesarjev. Tudi pri nas, a smo na srečo preživeli," j
e prekaljeni Valižan Rowe povedal v cilju. Ceste v Nici in okolici večji del pelotona pozna kot lastni žep, saj dobra polovica nastopajočih živi v Monaku (Evropejci) ali Nici (Američani).

Odbor cestnih kapetanov za varnost
"Večer pred štartom dirke se nas je zbralo nekaj fantov iz različnih ekip in si zagotovili, da bomo popazili drug na drugega. Čeprav si želimo dirkati, smo videli tako veliko padcev, da je bilo prav, da se je šlo previdno na spuste,"
je 30-letnik iz Cardiffa potrdil, da so se sestali tako imenovani cestni kapetani (road captains), saj je bilo v pokoronskem obdobju vse preveč nesreč na dirkah.

"Kapo dol pred celotnim pelotonom, razen Astano, ki se je odločila, da gre na spust s polno hitrostjo. Posledično so se precej osmešili," je tudi Rowe omenil Astano, ki je v nasprotju z večino pri Touru mogoče prihranila nekaj adutov in bo z Jakobom Fuglsangom naskakovala Giro.

Sivakov simbol boleče prve etape
Vseeno sta Ineos in Jumbo Visma plačala potencialno visoko ceno. Predvideni superpomočnik in rezervni, tretji adut za skupno razvrstitev Pavel Sivakov je dvakrat padel in si do krvi potolkel oba komolca. Trmasti francoski Rus je prišel v cilj z zaostankom 13:14 kot eden izmed zadnjih treh kolesarjev še v dovoljenem času. Nič ne bo od C-možnosti za Dava Brailsforda in tekmec manj za Tadeja Pogačarja v igri za belo majico. Okrvavljen je pri Ineosu ravno na svoj 34. rojstni dan končal še Kostaričan Andrey Amador.

Prvi žrtvi Toura Degenkolb in Valls
Še za Sivakovom in prepozno, da bi se ognil časovni metli, je prišel ves potolčen John Degenkolb (Lotto Soudal), za katerega je že konec 14. Grand Toura. Iz cilja so z rešilcem v bolnišnico prepeljali Španca Rafaela Vallsa, člana Bahrain McLarna, pregled pa je odkril zlomljeno desno stegnenico in konec poti.

Smola ekipe Lotto Soudal - domov še Gilbert

107. Dirko po Franciji že končuje mojster enodnevnih dirk Philippe Gilbert (Lotto Soudal). 38-letni Belgijec, ki je leta 2011 dobil vse tri ardenske klasike, je bil med številnimi, ki je padel na uvodni etapi. Zlomil si je pogačico "Bil sem nekje na 20. mestu, ko se je pred menoj zgodil padec. Izognil sem se mu in bil prepričan, da sem na varnem, toda sledil je nov padec in bil sem na tleh. Po dveh minutah sem le vstal, pedala sem komaj poganjal in v bolečinah končal etapo," je povedal Gilbert, ki je bil včeraj že desetič na štartu Toura. Podobno nesrečo in poškodbo kolena je imel tudi pred dvema letoma, takrat v zadnjem tednu dirke.

Ko je strah zmagovalca belih cest in Sanrema
Pri Nizozemcih so padli kar trije: Wout van Aert, rezervist Amund Jansen in najhuje George Bennet. "Na srečo Primož in Tom nista imela težav. Sam sem padel pri 40 km/h, vedel sem, da ne smem zavirati, a ni šlo drugače. Na koncu sem bil preveč prestrašen za sprintanje, zato se nisem vpletel," je zadržanost v zaključku pojasnil van Aert, veliki zmagovalec Strade Bianche in spomenika Milano‒Sanremo.

Pokrovitelj spuščal milne mehurčke po cesti?
Novozelandec Bennet je zvečer po dirki delil svojo jezo na Twitterju in uporabil zapis kolumbijskega navdušenca, ki je krivdo za drsalnico pripisal promocijski karavani in pokrovitelju ‒ proizvajalcu detergentov, ki naj bi iz svojih vozil spuščal mehurčke na cesto.

Ne, samo sredozemske ceste ob prvem dežju
A po videnem ob trasi na vrhu edinega kategoriziranega vzpona Cote de Rimiez, ni bilo tako. Prvi pravi dež po dveh mesecih, po dolgem vročem poletju, je razgibane lokalne ceste spremenil v drsalnico z milnico. Vendar ne zaradi pokrovitelja in karavane (slednja sploh ni šla po poti spusta uvodnih dveh krogov).

"Vedno je tako ob prvem popoletnem dežju. Veliko je olja iz dizelskih motorjev. Precej se tudi že kmetuje tu gori nad Nico. Prav verjetno pa tudi zasušeno milo od pranj avtomobilov," je v zavetju gostišča Auberge St. Michel v vasici Falicon pripovedoval domačin. Cestni prizor in pogoji, ki so Slovencem poznani vsaj s primorskih cest, svoje doda še sol. Sočasno pa se je cesta najbolj penila ravno na sveže asfaltiranih odsekih, ki najbrž sploh še niso občutili dežja.

Eden najtežjih dni v karieri Pinota
Francoska srca je vznemiril padec Thibauta Pinota, ki se je zapletel v množični padec le nekaj metrov po črti, ki je označevala 3 km do cilja in od katere dalje je bil čas nevtraliziran. Če bi prvi francoski adut padel le 20 metrov prej, bi si že nabral več kot 5 minut zamude in sanje o prvi zmagi Francoza po 35 letih bi se razblinile že po dobrih 4 urah dirkanja.

"Težek dan. Zagotovo eden najtežjih v moji karieri. Po malem je bilo tako za vse v pelotonu. Kot bi se vozili po ledu. Kolesarji smo padali, tudi ko je bil že čas nevtraliziran," je pripovedoval Pinot, ki je v svoji karieri že izkusil veliko razočaranj. Zadnje lani v 19. etapi, ko je v solzah moral odstopiti zaradi nenavadne poškodbe kolena, potem ko je bil v izrednem položaju, da prevzame celo rumeno majico.

Zdaj je staknil več odrgnin po celotni desni strani telesa, udarec v koleno in ramo! Ob tem so padli še trije njegovi ekipni tovariši, od tega dva ključna za hribe David Gaudu in Rudy Molard. Groupamo FDJ kot prvo francosko ekipo čaka mučna noč, francoski novinarji pa se bojijo že 2. etape.

Dodatne bonifikacijske sekunde

Zmagovalcu etap odbijajo 10 sekund, drugouvrščenemu 6, tretjemu pa 4. A kot lani so za popestritev uvedli dodatne odbitke skupnega časa: na zadnjih vzponih izbranih 8 etap se bo najboljši trojici odbijalo po 8, 5 in 2 sekundi. Ob 2. etapi bo tako še:
- v 6. (prelaz Lusette),
- v 8. (prelaz Peyresourde),
- v 9. (prelaz Marie Blanque),
- v 12. (Suc au May),
- v 13. (prelaz Neronne),
- v 16. (Montée de Saint-Nizier du Moucherotte) in
- v 18. etapi (Montée du plateau des Glières).

Prava gorska etapa s 4000 višincev
Prva nedelja na Touru 2020 namreč prinaša prvo od ključnih etap, pravo gorsko preizkušnjo, kjer se lahko opeče kdo od kapetanov. Spet se starta v središču Nice, cilj pa bo na Angleški promenadi, a iz druge smeri. 186 km bo kolesarje vodilo v prave gore, nabralo se bo skoraj za 4000 višinskih metrov. Prvi vzpon 1. kategorije je prelaz Colmiane (1500 m; 16,3 km vzpona s povprečnim naklonom 6,3 odstotka), ki mu takoj sledi sloviti prelaz Turini (1607 m; 14,9 km s 7,4 odstotka), a glavna začimba pride na koncu.

Pozor na bonifikacije na zadnjem prelazu
Najprej slikovita cesta Grande Corniche s prelazom Eze (490 m; 7,8 km s 6,1 odstotka), nato pa manjši krog po pristanišču in okoli starega dela mesta, pri čemer se vrnejo proti Eze, a se zaustavijo na nekategoriziranem prelazu štirih poti (Quatre Chemins), kjer pa se bodo delili prvi dodatni odbitki sekund. 8, 5 in 2 sekundi minusa za prve tri na vrhu prelaza, od koder je še 9 km do cilja v Nici. Račun je jasen ‒ zmagovalec 2. etape bo tudi oblekel rumeno majico, saj ni pričakovati, da bo Norvežan Kristoff prišel v cilj v času zmagovalca.