Planica bo letos gostila svetovno prvenstvo, nato pa še zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Foto: BoBo
Planica bo letos gostila svetovno prvenstvo, nato pa še zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Foto: BoBo

Tomaž Šušteršič je v pogovoru za STA poudaril, da bo za svetovno prvenstvo 2023 v Planici še večji izziv izdelovanje umetnega snega za tekme. Večina tekem na tekmovanju, ki bo od 21. februarja do 5. marca, ima popoldanske termine, kar pomeni, da se uporabi luči ne bo mogoče izogniti.

"Tekme v smučarskem teku in tekaškem delu kombinacije tako in tako potekajo pri dnevni svetlobi. Tu težave ni. Pri skakalnih tekmah pa veliko ne moremo storiti, saj jih ni mogoče izpeljati drugače kot pod žarometi," je razložil Šušteršič.

Sorodna novica Znan končni spored Planice: odprtje ob 20.23, zaključek s 50 km (M)

Brez povezovanja s Trbižem
Tudi zaradi podražitev so pri OK Planica pred časom končali sodelovanje s Trbižem za tekmi na 30 in 50 km v smučarskem teku. "Tudi zaradi povečanja cen energentov smo se odločili, da odpovemo sodelovanje z Italijani. Ne nazadnje smo zavezani tudi trajnosti, tistih 12 km proge po italijanski strani pa bi za nas pomenilo enormno porabo energentov in transporta," je dodal. Potekali so namreč pogovori, da bi tekaški tekmi med sosednjim Trbižem v Italiji in Planico organizirali kot prva čezmejna dogodka na SP-ju v nordijskem smučanju. Po preučitvi posledic na trajnostno naravnanost dogodka, logističnih vidikov in porabe energije pri izvedbi teh tekem, pa so se organizatorji odločili, da bodo vse tekme izpeljali na prizorišču v Planici.

Ekstremne podražitve
Številke, s katerimi razpolagajo, kažejo na ogromne podražitve. "Pogodba, ki smo jo podpisali maja 2018, je narasla za dobrih 14 odstotkov zgolj zaradi inflacije. Če pa pogledamo le elektriko in jo primerjamo s predkoronskimi časi oziroma zdaj zlasti z ukrajinsko krizo, ki je ceno energentov res pognala v nebo, pa smo priča 600-odstotni podražitvi," je razložil Šušteršič in dodal, da k sreči elektrika še ni bila tako velika postavka v proračunu, kot je velika pri stroških izdelave umetnega snega.

Sorodna novica Vstopnice za Planico 2023 tudi uradno v prodaji

Do zdaj so imeli le 1,2 km dolg krog
Kot je dejal, je v deponiji v Planici ta čas 10.000 kubičnih metrov snega, ki ga bodo začeli razkrivati ob prvi ohladitvi, načeloma v začetku novembra. A tega snega ni dovolj niti za tekaške proge. "Letos pa moramo za tekmo pripraviti tudi obe Bloudkovi skakalnici ter letalnico bratov Gorišek. Do zdaj smo imeli v Planici zgolj tekaške tekme v sprintu, kjer je bilo treba pripraviti 1,2 kilometra dolg krog, zdaj pa bo to nekaj popolnoma drugega."

Osnova mora biti iz umetnega snega
Tudi na naravni sneg ne morejo računati, saj naravni kristali niso ustrezni za pripravo tekaških prog in skakalnic v celoti. "Vsaj osnova mora biti obvezno iz umetnega snega. Ko bomo začeli razgrinjati deponijo, bomo shranjen sneg prestavili na proge in delno tudi na Bloudkovo skakalnico. Nato pa bomo morali ob naslednji ohladitvi zagnati stroje za izdelavo umetnega snega. Tu je največja poraba," je pojasnil.

Ne morejo hkrati zasnežiti cele proge
"Pet dni prižganih luči za tekme ni v Planici noben problem. Ko pa mesec ali dva poganjamo snežne topove, gredo stroški v nebo. Poleg tega ne moremo zasneževati cele trase naenkrat, saj imamo omejitve tudi glede vode in zmožnosti. Po trije topovi hkrati delajo na tekaškem, trije pa na skakalnem stadionu. In te moramo nato seliti." Kot je dodal Šušteršič, so višje cene energentov vračunali v proračun, vendar zadnjih podražitev niso mogli predvideti: "Smo vračunali, vendar takšnih podražitev, kot smo jim priča v zadnje pol leta, nismo mogli predvideti. Ves čas klestimo proračun, a nikakor še nismo na varni strani."

Organizatorji so tudi še vedno v pogovorih z državo za morebitno pomoč pri financiranju tega velikega športnega dogodka, vendar: "Za zdaj ne od države ne od FIS-a nismo prejeli še nič denarja."