Anže Lanišek je že na prvi posamični tekmi skočil na stopničke. Foto: EPA

Čeprav tekme v vetrovni Wisli še niso ponudile pravega vpogleda v razmerja moči posameznih reprezentanc in bo nadaljevanje sezone zanesljivo prineslo tako padce kot vzpone, pa morajo biti v slovenski reprezentanci navdušeni nad letošnjim uvodom v sezono. Ekipno je Slovenija na posamični tekmi dosegla 150 točk, lani v celotni sezoni – tudi ob zmagah – več le na zadnji tekmi v Planici.

Smučarski skoki

Še sezono dlje je treba iti do podobnega dosežka na skakalnicah – v Zakopane leta 2018, ko sta vseh 160 točk osvojila Anže Semenič ob svoji edini zmagi med elito in tretji Peter Prevc.

Samo enkrat v zadnjem desetletju, ko so slovenski smučarski skoki dosegli največje uspehe, so slovenski orli na uvodu zbrali več točk. V Kuusamu ob zmagi Domna in tretjem mestu Petra Prevca, a tudi takrat z zgolj tremi finalisti.

Tokrat so se v finale uvrstili vsi slovenski skakalci, ne dvomimo, da bi to uspelo tudi Anžetu Semeniču, če ne bi bil diskvalificiran v petkovih kvalifikacijah. Zadovoljstvo je tako čutiti pri vseh, ne le pri posameznikih, in na takšen način je precej lažje zajadrati v novo sezono.

Potrditev opravljenega dela v poletju je tu, zdaj bo treba na tem graditi in izkoristili zagon s skakalnice Adama Malysza. Kljub zelo spodbudnemu začetku bi bilo lahko še precej bolje, Slovenija je na moštveni tekmi uvrstitev na zmagovalni oder zapravila pri skromnem doskoku, trenutna forma pa je ponujala celo vodstvo v pokalu narodov.

Začetek sezone je nakazal, da bi lahko imela Slovenija v letošnji sezoni zelo čvrsto ogrodje in vrh napadala s številnimi skakalci. Ob Petru in Domnu Prevcu, Timiju Zajcu in Anžetu Semeniču, ki so že zmagali na tekmah svetovnega pokala, je novo ime za boj z najboljšimi Anže Lanišek. Zmagovalec zadnje tekme poletne velike nagrade je v začetku svoje sedme sezone prvič stopil na zmagovalni oder. Nasmeška ni bilo mogoče izbrisati z njegovega obraza in morda Slovenija dobiva še enega skakalca za najvišja mesta. Kako prijetna je morala biti nedeljska vrnitev iz Poljske, dobrih 7 ur dolga vožnja, v primerjavi z lansko, ko se je v kombi zadovoljen usedel Timi Zajc.

Slovenski reprezentanci letos ni treba hiteti, ne potrebuje velikih popravkov in iskanja terminov za trening pred potjo v Kuusamo. Ekipa ostaja ista, prav vsi z vsaj kančkom zadovoljstva in potrditve, da bi lahko letošnja sezona prinesla vnovičen zasuk rezultatske krivulje navzgor.

Za nameček pa bo na drugi postaji na severu Evrope skakalnica v Kussamu Slovencem pisana na kožo. Morda pa že čez teden dni s polnimi pljuči zadiha še kdo v slovenski reprezentanci, da bi bila točkovna bera še lepša.