Slovenci iz Labina, Raše, Rabca in širšega območja nekdanje občine so leta 2006 z željo, da bi še naprej ohranjali slovensko besedo in kulturo, ustanovili društvo. Med njegovimi pobudniki je bil Zdenko Bevčar. Njegova družina se je v Labin preselila leta 1939: "Vedno smo doma gojili slovenski jezik, saj sta bila oče in mama Slovenca. Sem videl, da nas je tu veliko. Na začetku, ko smo začeli z delom v društvu, je bilo zelo težko, potem se je to malo spremenilo."

V povojnem obdobju se je zaradi premogovnika v Labin preselila tudi družina Jeanne Reisman: "Oče je bil rudar in je delal v rudniku. In veliko Slovencev je prišlo v Labin, ker je bil ta premog zelo kakovosten in dober. Tako smo tu ostali. Doma smo govorili francosko in slovensko."

V prvih letih delovanja je društvo združevalo okrog sto članov, ki so se udeleževali tudi kreativnih delavnic. O tem pričajo številni izdelki, ki jih skrbno hranijo v društvenih prostorih, ki se nahajajo v novem delu Labina. Z leti so ob upadu števila članov zamrle tudi nekatere dejavnosti. Ostajajo pa druženja in izleti, pravi Zdravka Fatorić: "Na izlete gremo tudi v sodelovanju z drugimi iz Pulja, Buzeta. To je družba, veselje, petje, pogovarjanje, nekaj, česar ne morem opisati z besedami, tako je lepo."

Osrednje prireditve, kulturni praznik ali srečanja na Učki tako nastajajo v sodelovanju z ostalimi slovenskimi kulturnimi društvi, ki delujejo v hrvaški Istri, pove predsednica Silva Šutar Vujičić: "Radi se srečamo, tako da imamo stike s slovenščino prek različnih programov."

V društvu se nadejajo, da bi njihovo delo nadaljevale tudi prihodnje generacije, a trenutno podmladka še ni. Dodatno pomoč in podporo pri delovanju pa jim nudi tudi Zveza slovenskih kulturnih društev.