Enaka pravila veljajo za učence zadnjih razredov osnovnih šol, ki so z državnim preverjanjem znanja prav tako začeli ta teden. Predstavitev znanja pred veččlansko komisijo temelji na seminarski nalogi, ki so jo morali dijaki pripraviti do konca maja.

Dijakinja turistične smeri goriške srednje šole je v svoji nalogi podrobno zasnovala turistični paket za mlade, namenjen spoznavanju evropske prestolnice kulture leta 2025. V predstavitev je vključila tako stroške za ustanovitev lastne turistične agencije kot način promocije svoje ponudbe, znanje angleškega jezika ter umetnostne zgodovine. Laura Drašček upa, da bo ocena zadostovala za pot na zaželeno fakulteto: "Vpisala sem se na univerzo v Mariboru, na Fakulteto za elektrotehiko, računalništvo in informatiko - FERI, kjer obstaja smer medijske komunikacije. Trideset več nas je vpisanih in čakam, ali me bodo sprejeli ali ne."

Večina pouka je to šolsko leto potekala na daljavo, zato je bila napetost pred ustnim izpitom, ki traja dobro uro, še toliko večja. Kriteriji ocenjevanja in vrednotenja znanj so natančno definirani. Zgolj v ustni obliki je matura v Italiji potekala že lani. Vodja ocenjevalne komisije, Primož Strani: "Komisija pa ima to težko nalogo, da mora razbrati zrelost kandidata, njegovo razgledanost in specifično znanje glede na smer, ki jo je kandidat obiskoval."

"Prav gotovo, dejstvo, da ne razpolagamo s pisnimi izdelki otežuje delo oz. onemogoča vpogled v določen del kandidatovih zmožnosti, ki bi jih veljalo vrednotiti. Naša naloga v tem zelo posebnem letu je prav ta, da omogočimo dijakinjam in dijakom, da čim bolje zaključijo to posebno leto v izrednih okoliščinah," dodaja ravnateljica tržaškega liceja France Prešeren in vodja ocenjevalne komisije Loredana Guštin.

Maturo bo letos opravljalo nekaj manj kot sto dijakov dveh goriških in štirih tržaških slovenskih srednjih šol.