Pandemija je tudi letos onemogočila, da bi Slovenci množično proslavili lanskoletni zgodovinski korak k vrnitvi Narodnega doma. Ker je bilo število prisotnih na slovesnosti, kjer so predstavili novo zgodovinsko monografijo o Narodnem domu, omejeno, je posnetek dogodka dostopen tudi na spletu.

Žrtvam fašističnega požiga so se predstavniki slovenske narodne skupnosti poklonili z vencem, ki so ga položili na pročelje Narodnega doma. Politične okoliščine in družbeno kulturni razvoj, ki je spremljal simbol slovenske emancipacije v Trstu, pa so obudili s predstavitvijo monografije 'Ogenj, ki je zajel Evropo'. Zgodovinar Gorazd Bajc: "Zajela sva 18 arhivskih inštitucij, veliko ustnih pričevanj in literature v raznih jezikih. Podatkov je veliko, ker je zgodba velika. "

Delo, ki ga podpisuje tudi zgodovinar Borut Klabjan, bo prvo predstavitev v Sloveniji doživelo danes v Kopru. Leto dni po podpisu sporazuma o vrnitvi Narodnega doma Slovencem, prepis lastništva še ni uresničen. Predsednica Slovenske kulturno gospodarske zveze, Ksenija Dobrila: "Časovnica, ki je del sporazuma, predvideva, da bi se v teh mesecih moralo nekaj zgoditi. Zdej smo na meji, da začnemo zamujati."

Zbrani so pozvali k pospešitvi postopkov. Je pa lanskoletni stisk rok obeh predsednikov držav na Bazoviški gmajni in pri fojbi pomembno vplival na vezi med narodoma. Predstavnica Sveta slovenskih organizacij, Maja Lapornik: "To je en nov začetek, to je gonilna sila in moč, iz katere vsi črpamo za to, da stvari še naprej spreminjamo in poglabljamo."

Po zagotovilih predstavnikov italijanske vlade bodo zaščitni zakon spremenili v kratkem. Sledi niz prepisov lastništev nepremičnin, v katero so, poleg Fundacije Narodni dom, vpleteni še tržaška univerza, država in občina.