Raven izobraževanja v slovenščini je med državami zelo različna. V Italiji so slovenske državne šole, na Hrvaškem je slovenščina obvezni izbirni predmet. V Italiji so slovenske državne šole, na Hrvaškem je slovenščina obvezni izbirni predmet. Skupno je v učenje slovenščine v sosednjih državah po podatkih zavoda za šolstvo vključenih skoraj 7500 otrok in dijakov.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Vodja sektorja za Slovence v zamejstvu urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak je v pogovoru za STA izrazil prepričanje, da je za doseganje ustrezne močne identitete ter jezikovne kompetence najboljši koncept lastnih šol, kjer je učni jezik jezik manjšine. Potrdil je tudi, da se je po osamosvojitvi Slovenije ter njenem vstopu v EU v zamejstvu izboljšalo naprej ozračje, sledilo je povečanje zanimanje za slovenščino tudi med večinskih prebivalstvom in posledično tudi vpisi v ustrezne šole.

Docentka Sara Brezigar s pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu je za STA sicer ugotovila, da se v Italiji, kjer obstajajo šole s slovenskim učnim jezikom od konca 18. stoletja, že kažejo znaki spreminjanja tega trenda. Tudi koronska kriza je prinesla nekatere zaskrbljujoče vidike, saj so številni italijanski starši, ki so otroke vpisovali v šole s slovenskim učnim jezikom, v času večmesečnega šolanja na daljavo ugotovili, da otrokom ne morejo pomagati, ostali so tudi brez podpornih struktur.

Dejstvo, da je vedno več otrok, katerih materni jezik ni slovenski in živijo v popolnoma italijanskem okolju, tudi pomeni, da je stik s slovenskim jezikom zelo omejen, predvsem na šolski prostor, poučevanja slovenščine v takih okoliščinah pa je bistveno zahtevnejše.
"Več kot je otrok, ki ne znajo slovenskega jezika, ko pridejo v vrtec ali šolo, težje je delo učiteljev in drugih strokovnih delavcev," je še dejala.

S Slovenci v Italiji je po njenih besedah najbolj primerljiva nemška manjšina na Danskem, kjer so, kar zadeva šolstvo, "kar uspešni", a imajo pravilo, da se morajo starši, ki vpišejo otroke v nemške šole, zavezati, da se bodo naučili jezika manjšine.

V Italiji obstajata dva različna modela šol z določeno mero avtonomije; na Tržaškem in Goriškem so vrtci in šole s slovenskim učnim jezikom. V Beneški Sloveniji imajo dvojezično šolo v Špetru po načelu en človek - en jezik in se oba jezika, slovenski in italijanski, pri pouku izmenjujeta. Drugih slovenskih šol v Benečiji žal ni.

V letošnjem letu je v Italiji skupno v oba modela vpisanih približno 4.500 šolarjev. V Kanalski dolini je zadnja leta potekal dopolnilni pouk slovenščine, poskusno uvajajo večjezični šolski model (italijanščina, slovenščina in nemščina), ki bi lahko z naslednjim šolskim letom postal del sistemske rešitve za vse šole v Kanalski dolini.

Na avstrijskem Koroškem je dvojezični pouk v ljudskih šolah, torej od prvega do četrtega razreda. Slovenščina je učni jezik na zvezni gimnaziji v Celovcu, dvojezični pouk pa tudi na celovški trgovski akademiji in višji šoli za gospodarske poklice Št. Petru.

Na avstrijskem Koroškem so tudi dvojezični vrtci. V Celovcu so letos jeseni odprli prve zasebne dvojezične jasli, v Gradcu na avstrijskem Štajerskem pa je v enem od tamkajšnjih vrtcev zaživela prva dvojezična slovensko-nemška skupina. V letošnjem šolskem letu je na avstrijskem Koroškem k dvojezičnemu pouku v osnovnih in srednjih šolah vpisanih približno 3.000 otrok.

Po navedbah Merljaka je na avstrijskem Koroškem mogoče govoriti o lepem številu tistih iz večinskega prebivalstva, ki obiskujejo dvojezične šole ali dvojezične skupine v ljudskih šolah, a je negativna posledica tega tudi slabo znanje slovenščine. Da je kvaliteta znanja slovenščine v upadu, priznavajo tudi sami pripadniki manjšine. Nesporno dejstvo je, da vedno prevlada jezik okolja, torej jezik večine. Zanemariti ne gre niti pomena družine, iz katere izhaja posameznik.

Karl Hren, direktor celovške Mohorjeve, katere poslanstvo je ohranitev slovenskega jezika in kulture na avstrijskem Koroškem, je za STA ugotovil, da število govorcev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem kljub vsemu upada ter nazaduje in da je ključnega pomena načrtna revitalizacija jezika, ki se mora začeti že pri najmlajših oziroma že pri starših bodočih otrok. Pomemben je tudi ustrezen kader v izobraževanju, ki mora zelo dobro obvladati tako slovenski kot nemški jezik.

"Če želimo ta trend ustaviti, moramo dejansko vlagati glavnino naših moči v vzpodbujanje učenja manjšinskega jezika v vrtcih, jaslih in šolah," je prepričan direktor Mohorjeve, ki ima kot edina manjšinska struktura na avstrijskem Koroškem v lasti tako jasli kot vrtec, ljudsko šolo in dijaški dom, kar pomeni, da skrbi za otroke od prvega do 18. leta starosti.

Zanimanje za dvojezične jasli v Celovcu je sicer veliko. Trenutno je v njih 15 otrok, od jeseni se obeta dodatna skupina. "Skupina je zelo raznolika, je pa delež slovensko govorečih "relativno močan", je dejal Hren. Napovedal je jezikovno-razvojni načrt od prvega do desetega leta, ki ga namerava Mohorjeva pripraviti skupaj s celovško univerzo. Hren meni, da bi bilo dobrodošlo izboljšati pogoje za študij zamejcev v Sloveniji, kar si urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z univerzo in ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport prizadeva urediti.

Vzgojiteljica dvojezične skupine v graškem vrtcu Anja Pušnik, ki prihaja iz Slovenije, je za STA dejala, da je v skupini v Gradcu, ki deluje po načelu en vzgojitelj en jezik, 25 otrok, ki prihajajo iz zelo različnih okolij, za večino pa slovenščina ni materni jezik.

V Porabju na Madžarskem obstajajo dvojezični vrtci in vrtec s slovensko skupino v Monoštru, dvojezični osnovni šoli, kjer se slovenščina kot narodnostni jezik poučuje za vse učence, pri polovici predmetov pa je delno součni jezik. Na dveh madžarskih osnovnih šolah je slovenščina učni predmet za prijavljene učence. Imajo tudi srednjo strokovno šolo in gimnazijo, kjer se prijavljeni dijaki učijo slovenščine kot predmeta. V letošnjem šolskem letu je v te oblike izobraževanja vpisanih 140 učencev in dijakov.

Na Hrvaškem obstajajo trije modeli manjšinskega izobraževanja. Slovenski manjšini je na voljo najnižja raven. V varaždinski in medžimurski županiji se v nekaterih šolah slovenščina poučuje kot obvezen izbirni predmet. V letošnjem šolskem letu to velja za 270 otrok. Slovenija na Hrvaškem kot edini od sosednjih držav izvaja tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika. So pa Slovenci na Reki okoli leta 1950 za nekaj let imeli svojo slovensko osnovno šolo. Tako kot v ostalih sosednjih državah se tudi na Hrvaškem soočajo s težavo zagotavljanja osebja v izobraževalnem procesu.

Podpora Slovenije manjšinskemu šolstvu v zamejskih državah je po oceni Merljaka ustrezna. Ob tem je opozoril, da Slovenija nima veliko manevrskega prostora, da bi posegala v šolski sistem sosednjih držav, se pa precej angažira tako politično kot diplomatsko za dobrobit in pravice avtohtonih rojakov v sosednjih državah. Primer najboljše evropske prakse je po njegovih besedah zaščita avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.