V Zvezi slovenskih kulturnih društev si prizadevajo, da bi našli rešitev za ureditev statusa učiteljev, ki še nimajo ustrezne izobrazbe.

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Na treh osnovnih šolah na Reki in v okoliških krajih že sedem let slovenski jezik poučuje Andrea Šlosar. Po končanem študiju arheologije v Sloveniji se je na Osnovni šoli Pečine prijavila na razpis za učiteljico slovenščine po modelu C. Vsakih pet mesecev se mora za poučevanje prijavljati na razpise: "Ta občutek negotovosti. Večinoma sem prijavljena tudi čez poletje, se mi je pa zgodilo v teh sedmih letih dvakrat, da nisem bila prijavljena. Tudi določene stvari so nedorečene in so prepuščene interpretaciji."

Ravnateljica šole, na kateri so orali ledino pri poučevanju slovenščine, Jasna Vukonić Žunič si želi, da bi lahko omogočili ustreznejše razmere, vendar obstoječa hrvaška zakonodaja tega ne omogoča, pojasnjuje. "Slovenščino se na naši šoli uči tretjina vseh učencev, letos jih je 47, kar je velik uspeh. Tudi z učiteljico, ki vlaga veliko truda, smo zadovoljni, prav po njeni zaslugi so učenci vzljubili jezik. Razpis natečajev vsakih pet mesecev je tudi za nas negotovost. Še nedavno smo imeli možnost, da smo lahko redno zaposlili učitelja, ki je tri leta delal v izobraževalni ustanovi z možnostjo pridobitve ustrezne izobrazbe, a zdaj to ni več mogoče. Njihov status ni reguliran, in to je težko."

Predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbara Riman izpostavlja, da to ni spodbudno za učiteljice, "ki bodo morda, če dobijo priložnost dela v stroki, odšle in potem znova ne bodo imeli kadra."

Predlogi so bili, da bi učitelji končali univerzitetni študij slovenščine, vendar je ta na Hrvaškem možen le izredno. "Pridemo do finančne konstrukcije, ki ni sprejemljiva za te učiteljice," dodaja Barbara Riman, ki rešitev vidi predvsem v dvostranskem dogovoru med državama.