JURIJ SOUČEK »IN ODPUJSALA STA DOMOV«
Stavek, ki so ga generacije otrok neštetokrat slišale ob ogledu znamenite risanke Pipi in Melkijad ... To risanko je, tako kot številne druge, ubesedil znameniti igralec, zdaj 92-letni Jurij Souček, ki bo začel septembrski niz novih oddaj Pričevalci.

Nepozabni Jurij Souček tudi v Pričevalcih ne bo nikogar pustil ravnodušnega, saj pri dobrih 90 letih nastopa in govori z enako energijo in hudomušnostjo kot smo ju bili vajeni pred desetletji. Gre za pričevanje posebne vrste, pri katerem pride do izraza izpiljen igralski značaj z izjemnim talentom pripovedovanja. Jurij Souček nas popelje od prešernega razpoloženja do solz … največkrat zaradi smeha! Posebno vrednost tej oddaji Pričevalci daje Součkova soproga Milena Morača, priznana operna pevka, ki ob svojem možu tudi zapoje in pove zanimive prigode iz njunega življenja, še posebej iz časa njunih začetkov in poroke. Gre za pričevanje, ki ne bo navdušilo le zaradi posebne energije, ki jo izžarevata oba, ampak tudi zaradi pestre življenjske zgodbe Jurija Součka.

Rodil se je leta 1929 češkim staršem v Ljubljani. V obdobju Kraljevine Jugoslavije je pri nas – še posebej v prestolnici – živelo veliko Čehov, imeli so svoja združenja, vrtec, pripravljali so predstave in pouk češčine. Njegov prvi nastop, ko je kot otrok moral pozdraviti češke sokole na kolodvoru, se je ponesrečil, kot nazorno pove in pokaže Souček. Brezskrbno otroštvo v ljubljanskem predmestju je prekinila vojna, ki pa fante, kot je bil Jurij, sprva ni posebej prizadela. Vedeli so za OF, zdelo se jim je zanimivo, sicer pa so se med vojno držali bolj ob strani. Se pa Jurij iz tistega časa, ko je obiskoval šolo, spomni karizmatičnega primorskega duhovnika Filipa Terčelja, ki so ga kot velikega domoljuba preganjali fašisti, leta 1946 pa okrutno umorili komunisti. Novemu režimu Součkovi niso nasprotovali, a so se kljub temu znašli v težavah in mladi Jurij je okusil tudi zaporniške celice nove oblasti. Vse to pove v šali … Spregovori tudi o tem, kako se je ob koncu vojne prijavil k partizanom kot »majski hrošč«. Doživel je kup zanimivih anekdot, npr. na gradu Brdo, kamor je prišla njegova enota, ko je bilo še vse »na mestu«. Kmalu potem je bil grad izropan. Pove tudi, kako je peljal vojaškega konja oz. konj njega v Kranj … V zavetrju, daleč od oči, pa so se ravno takrat izvajali množični umori desettisočev ujetnikov in civilistov. Tako si je tlakoval pot na oblast novi totalitarni režim, ki se mu je Souček do neke mere prilagodil, vendar ne toliko, da bi bil privilegiran, kot so bili nekateri drugi kolegi.

Najprej je obiskoval trgovsko akademijo in jo tudi končal. Starši namreč niso bili navdušeni nad njegovo željo, da bi postal igralec. A kmalu je ob honorarnem delu na radiu, kjer je med drugim predvajal gramofonske plošče, sam začel študij na Akademiji za igralsko umetnost, na oddelku za igro pri prof. Vidi Juvan. Od leta 1953 pa do upokojitve leta 1993 je kot stalni član Drame odigral številne vrhunske vloge. O nekaterih se bo v oddaji posebej razgovoril.
Izoblikoval je svojstven način igre, ki je bil značilen samo zanj, kot so mu priznavali kritiki. Veljal je za samostojnega in premišljenega. Prav zato je, nezadovoljen s stereotipnim razporejanjem igralcev in z uvajanjem abonmajev v gledališčih, stopil v krog mladih upornih izobražencev, ki so se zbirali v krogu ustvarjalcev revij Perspektive in Oder 57. Jurij Souček se je uveljavil tudi kot režiser. Prejel je najvišje nagrade v svoji umetniški zvrsti, med drugimi na festivalu Sterijino pozorje. Podeljen mu je bil tudi Borštnikov prstan.
Najširši javnosti, še posebej generacijam otrok, pa je znan predvsem kot pripovedovalec risank za otroke. Najbolj znani liki, ki jim je posodil glas, so Pipi in Melkijad, mali in velik pujs, Maksi pes Fik ter Miškolin. Igral je tudi v številnih filmih. Nekateri od teh so Trenutki odločitve, Ne čakaj na maj, Heretik in Čisto pravi gusar.

Součkova sočna pripoved, obogatena s pesmijo njegove soproge Milene Morača, ponuja redek vpogled v intimni svet velikega igralca, v njegov vrednostni sistem, čutenje in način razmišljanja.