Morda bi nam lahko pri prehranjevanju naraščajočega prebivalstva pomagale morske alge. Alge so bogat vir vitaminov in mineralov, pa tudi joda. Nekatere vsebujejo več beljakovin kot meso, druge več kalcija kot mleko. Za rast ne potrebujejo nobenih hranil, temveč samo sončno svetlobo in veliko ogljikovega dioksida.

"To je nov način kmetovanja, ki ne pušča odtisa na okolju. Učencem skušamo povedati,
da lahko hrano gojimo tudi tako. To je morda celo bolj trajnostno od gojenja lososov," pravi Halvor Mortensen, projektni vodja na kampusu srednje šole Val, edini izobraževalni ustanovi na Norveškem, ki je v svoj učni načrt vključila tudi gojenje alg.

Dokumentarni film predstavi podjetne Norvežane, ki se zavedajo obetavnih možnosti teh zdravih in podnebju prijaznih rastlin. Večino alg na Norveškem nabirajo na divjih rastiščih. Kljub temu se je gojenje alg v zadnjih dveh letih podvojilo in s tem motiviralo vlado, da spodbudi zagonska podjetja in posameznike, za vlaganje v gojenje alg.
V dveh desetletjih utegne Norveška postati glavna ponudnica alg na mednarodnem trgu.

A prvi gojitelji se spopadajo s številnimi izzivi.

Eden od njih je, da evropski potrošniki na alge ne gledamo kot na dobrodošlo morsko zelenjavo, temveč kot na zaudarjajoč ostanek na morski obali.

Za vzpostavitev gojišč, še zlasti pa za spremembo navad, bo potrebnega nekaj časa, toda norveški zagovorniki morskega superživila so prepričani, da je to prava pot tako za prehrano ljudi kot tudi za krmo v kmetijstvu.

Že danes pa so tako sveže kot posušene alge odkrili in jih na svoje jedilnike vključili številni norveški kuharji v vrhunskih restavracijah.

Gojeno morsko travo predelujejo tudi v živalsko krmo z dodanimi fermentiranimi algami in tako količino metana pri kravah zmanjšajo za 85 odstotkov.

V posel z algami je vstopil tudi eden najbogatejših poslovnežev, Elon Musk.

Če pa bodo nekoč potrošniki pripravljeni na tako morsko kulinarinko, ali se človeštvu lahko znova primeri že viden scenarij: čezmerno žetje vse do stopnje izčrpavanja morja?