Spokojna tišina spomladanskega gozda. Idilo prekinejo glasovi ljudi, s seboj nosijo orodje, zaboje, nahrbtnike. Tam, pokaže eden izmed njih. Tam naj bi bila zakopana Ksenija in Rado Hribar.

Film o ljubezni, minljivosti in nesmrtnosti temelji na posnetku, ki je nastal 17. marca 2015 v gozdu nad zaselkom Mače v Sloveniji.

Dokumentiran je celoten postopek odkrivanja, izkopavanja, prepoznavanja žrtev in pospravljanja terena.

Med celotnim postopkom izkopavanja spremljamo odlomke iz knjige Čas nesmrtnosti – smrt v dobi bionike Alojza Ihana.

Knjiga govori o razumevanju življenja in smrti, ki sta jih za film interpretirala Lučka Počkaj in Branko Završan.

Vsa glasba v filmu je zaigrana na klavir, ki je bil v lasti Rada Hribarja. Zvok je takšen, kot sta ga slišala Rado in Ksenija Hribar.

Poseben film o posebnih ljudeh in duši, ki edina zares ne more umreti.

Življenje in tragična usoda zakoncev Ksenije in Rada Hribarja, graščakov z gradu Strmol, je zapisana v knjigi Draga Jančarja, To noč sem jo videl.

Scenarist in režiser filma je Dušan Moravec.

Pri nastajanju filma so sodelovali: snemalec in producent Matjaž Mrak, skladatelj in izvajalec glasbe v odjavni špisi Cveto Kobal, lektorica besedil Maja Justin Jerman, kolorist Emil Svetlik, podjetje, ki je izpeljalo arheološko izkopavanje posmrtnih ostankov Avgusta in Gregor Zupančič.