Branko obišče nekdanjo kavarno svojega očeta in ugotovi, da se je v današnjem času povsem spremenila. Spomin mu uide v minule čase, v leta pred drugo svetovno vojno in po osvoboditvi. Pred vojno je bila kavarna Astoria središče družabnega življenja v Mariboru, njen ugledni lastnik gospod Zorko pa je z zaslužkom kupoval zlatnike in jih skrival v kleti. Med vojno je bila družina izgnana, med drugim tudi zato, ker so se v tridesetih letih v kavarni zbirali krogi, ki so se borili proti nacizmu in germanizaciji slovenske družbe ter ozemlja.

Po vojni jim je nova oblast sprva vrnila kavarno z vsem premoženjem, kasneje pa jo je nacionalizirala. Oče Zorko je moral zaradi skrivanja zlatnikov v zapor. Sin Branko se je takoj po vojni vključil v mladinsko organizacijo in postal zagret zagovornik novih socialističnih idej. Med drugim je prevzel tudi nalogo, da bo prevzgojil svojega kapitalističnega očeta. Obenem se je zaljubil v vrstnico Janjo, za katero pa se je zanimal tudi vodja mladinske organizacije Tone. Z ideološkim spletkarjenjem je Tonetu uspelo Branka izključiti iz organizacije, a Janja mu je kljub temu ostala zvesta in Branko je z njo doživel prvo pravo ljubezensko izkušnjo. Ko se je oče vrnil iz zapora, se je izkazalo, da je mati, ki je že dalj časa pešala, zbolela za rakom.