Možgani, ta zdrizasta gmota želeja med našimi ušesi, vsebuje toliko povezav, kot je zvezd v 10.000 galaksijah. Možgani, ki so bili dolga stoletja skoraj nerazložljiva uganka, nam v tej seriji končno zaupajo svoje skrivnosti.
V vseh teh letih, ko sem poskušala razumeti, od kod prihajajo misli in kako delujejo možgani, sem ugotovila, da so možgani stroj, ki pri zaznavi resničnosti daje prednost preživetju, ne točnosti. Svet, ki ga nosim v glavi, je konstrukt mojih možganov, sestavljen iz zaznave in spomina, pri čemer nastane izkušnja zavesti.
Prvi del: Zaznava je prevara
Je to, kar vidimo, resnično?
Kako možgani obdelujejo informacije o zunanjem svetu, ki jim jih pošiljajo čutila, in zakaj ne moremo vedno zaupati svoji zaznavi?
Katere so presenetljive zvijače in bližnjice, s katerimi nam možgani pomagajo, da sploh lahko preživimo?
Možgani vseh bitij, od ribice do velikega slona, vsebujejo mikroskopske celice, imenovane "nevroni".
Njihova naloga je, da vhodne podatke iz zunanjega sveta, na primer svetlobo, toploto, zvok ali otip, pretvorijo v elektrokemične signale, na katere se organizem odziva.
Morda se zdi presenetljivo, toda nevroni, ki obdelujejo čutne signale, že na osnovni ravni ustvarjajo prirejeno različico resničnosti. Nevroni spreminjajo resničnost tako, da tekmujejo med seboj.
Ko se bitje nečesa dotakne, nekaj vonja, vidi ali sliši, se sprožijo njegovi senzorični nevroni, nekateri bolj, drugi manj, odvisno od tega, kje je dražljaj najmočnejši.
Naravoslovna dokumentarna serija, ki nas popelje do filozofskega premisleka: "če je tudi zavedanje sebe utvara, kaj potem sploh smo?", je vsakokor vredna oglada.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje