Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi svoje domiselne zasnove. Če vas je v prejšnji oddaji še posebej navdušila ljubka počitniška hiška v Vrsarju, pa gremo tokrat med gore, natančneje v Kranjsko Goro. Hiša, ki jo bomo predstavil je res nekaj posebnega, med drugim se ponaša z garažo, kakršne se niti James Bond ne bi branil. V nogometno vijoličnem Mariboru smo obiskali dom Marcos Tavaresa, rekorderja po številu zadetkov v slovenski nogometni ligi. Izvedeli boste, kaj je tisto, kar mu v življenju pomeni največ in kdo je nosil hlače pri prefinjeni prenovi njihovega štajerskega gnezda. Stanovanja tik pod streho, torej – mansarde – praviloma ne nudijo presežka kvadratnih metrov. Tudi stanovanje, ki smo ga obiskali na robu Ljubljane, ni veliko, vendar so arhitekti s precej razmisleka in izvirnih rešitev dosegli temeljito preureditev, stanovalci pa na omejenem prostoru pridobili več prostora in povsem drugo kvaliteto bivanja.
Slovenska avtorska oddaja, ki odpira vrata v hiše in stanovanja, slikovite vrtove, razkriva objekte, ki so zanimivi zaradi zasnove. V prvi letošnji oddaji Ambienti pokažemo počitniško domovanje v starem delu mesta Vrsar, slikovit vrt na Dolenjskem in vrstno hišo, ki ni samo lepa, ampak je tudi “pametna”. Pod imenom pametna hiša si marsikdo predstavlja nekaj zapletenega in nedojemljivega, predvsem pa kup dragih naprav in sistemov. A v resnici imeti pameten dom sploh ni noben bav bav. V res zgledno načrtovanem naselju vrstnih hiš smo našli eno, ki ni samo lepa, ampak je tudi pametna. Odpravili smo se na Hrvaško, v Vrsar, kjer je slovenski par obnovil tradicionalno istrsko hišo, zapisano v register kulturne dediščine. Spet smo našli potrditev, da lahko s pomočjo strokovnega znanja in občutka za estetiko tudi iz skromnega, zapuščenega objekta nastane vabljiva počitniška hiša Vrt oz. lahko bi kar rekli park, ki vam ga pokažemo, se razprostira na 7.000 kvadratnih metrov površine. Občudovanja vreden vrt z več kot sto let starimi drevesi, paviljonom in velikanskim ribnikom.
Na vzpetini nad Logatcem sta lastnika postavila izjemno hišo, ki navdušuje z volumni, s čistimi linijami, predvsem pa je očarljiva njuna skladna energija. Lastnica je iz Danske, on je iz Slovenije. Košarkarsko igrišče, notranja kuhinja, ki je hkrati zunanja, vijugasti hodnik s krivimi vrati, dimnik, imenovan trocevka, gugalnica v pisarni - dom družine Klavžar je poln posebnosti in dokazov ustvarjalnosti. A vse je pisano na kožo družinskim članom, ki upravičeno uživajo v njem. Naša radovednost, v kakšnih ambientih živijo prebivalci Slovenije, nima meja…Vprašali smo se, v kakšnih prostorih dela najvišji predstavnik naše države? Resda je te prostore obiskalo že več kot dvajset tisoč ljudi, ampak ko ga zabeležijo naše kamere, je vseeno malo drugače. Zato nam veliko pomeni, da lahko na naš način predstavimo arhitekturo in vsebino palače, v kateri so prostori predsednika Republike Slovenije.
V predzadnji oddaji letošnjega leta predstavimo družinsko hišo z izjemnim slogom, občudovanja vredno stanovanje samskega moškega v bloku in skoraj pravljično hišico pod zemljo. Skupno pa jim je to, da so si svojo izjemnost izborili na razmeroma majhni površini. Vsi trije so predvsem primer čudovitega tkanja ustvarjalnih zamisli in mojstrske spretnosti vseh vpletenih. Lastniki so kupili del dvojčka z ne prav veliko tlorisno površino. Vsaka od obeh etaž te hiše meri 70 m2. V takih primerih je nujna pomoč strokovnjakov, da se lahko v razmeroma majhnem tlorisu uresniči želje investitorjev. Predstavili smo vam že desetine prenov stanovanj in hiš. Tokrat nam je lastnik odprl vrata majhnega stanovanja, v katerem se več desetletij ni spremenilo prav nič, po prenovi pa je občudovanja vredno. Lahko rečemo, da tega blokovskega stanovanja, prejšnji lastniki gotovo ne bi prepoznali. V zemljo vkopane hiše so bile eno prvih bivališč človeka. Zaradi same globine so človeka ščitile pred mrazom in vročino ter nudile osnovno zaščito pred vremenskimi vplivi. Ampak taka bivališča najdemo bodisi v prazgodovini, bodisi v domišljijskih filmih, mar ne? Ne nujno, v vasici Šafarsko pri Razkrižju stoji pravljičen objekt, zgrajen iz zemlje in v zemlji, narejen z dušo in povsem po meri sedanjih prebivalcev.
Hišo na mariborskem Pobrežju je mlajši par izbral zaradi njene lege in vrta, hkrati pa zaradi skromnosti potreb nekdanjih prebivalcev in spoštljive umestitve v prostor.. Nista se ustrašila njene starosti in slabega stanja. Med obnovo je nastal zgleden, okolju prijazen dom, brez razkošja, poln topline in razumevanja. Spalnice so v slovenskih nepremičninah večinoma prostori majhnih kvadratur. To je zelo privaten prostor, v katerega gostje praviloma ne vstopajo, zato je pri opremljanju navadno nižje na lestvici prioritet. Vseeno pa je glede na dragocenost spanca, prostor, ki mu velja posvetiti dovolj pozornosti. Čas, preživet z mačkami, ni nikoli zapravljen, je nekoč dejal sloviti psihoanalitik Sigmund Freud. In ker naša ekipa rada dobro izkoristi dane minute, smo upoštevali njegov nasvet ter obiskali Mačji dol - hišo, ki nudi zavetje zapuščenim mačkam v Škofji Loki in njeni okolici. Prostovoljci društva Žverca so jo s pomočjo Občine in donatorjev imenitno obnovili, da lahko kosmatinke v kar najboljših razmerah čakajo na svoje posvojitelje.
Stare domačije so očarljive: za nekoga pomenijo bolj spokojno in z naravo povezano življenje, druge privlačijo obrtniški detajli starih mojstrov graditeljev, spet tretji v njih vidijo predvsem turistični in nastanitveni potencial ... Vsekakor pa je obnova starega stavbnega fonda v Sloveniji nujna: pomeni ohranjanje obstoječe zazidave in s tem zelenega prostora, pomeni priložnost za ugodnejše reševanje stanovanjske problematike in decentralizacijo, predvsem pa pomeni ohranjanje slovenske grajene dediščine. Že prvem prispevku pokažemo zmagovalno kombinacijo. Arhitekt, ljubitelj stare kulturne dediščine podeduje staro hišo in jo kot strasten zbiratelj starega pohištva prenovi in opremi v zavidanja vredno bivališče. V 1000 let stari vasici Godešič v bližini Škofje Loke stoji hiša, ki zares lepo ohranja kulturno dediščino in po prenovi v sebi združuje šarm prejšnjih stoletij in povsem sodoben značaj. Nadaljujemo z zanimivo zgodbo upokojenega novinarja, ki uživa v stanovanju v živahnem centru prestolnice. V zrelih letih, ko otroci odletijo iz gnezda, marsikdo začne razmišljati, da bi svoj družinski dom zamenjal za kaj manjšega, bolj primernega za plovbo proti jeseni življenja. Takrat ne potrebujemo več toliko prostora, pomembnejše so nam druge stvari. Nekateri si zato zaželijo več miru in s tem morda odmik na podeželje, spet drugi pa želijo ostati v mestnem središču, kjer se vedno kaj dogaja, je vedno živahno. V dneh, ko se je narava odela v pisan plašč in na tla nasula kostanj, smo v Stični obiskali vrt mlade družine. Oblikovalec vrtov Tomaž Bavdež ga je zasnoval domiselno in prefinjeno, tako da ne potrebuje veliko vzdrževanja.
Menjava lastnika hiše skoraj vselej pomeni spremembe v notranjosti. Nov razpored prostorov, njihova nova vloga, oprema, barve, materiali – to so le najbolj očitni koraki, s katerimi se bomo lotili željenih sprememb. Kaj vse se da in kako si bivališče prikrojiti po svoji meri, nam kaže naslednji primer družinske hiše v mirnem delu Ljubljane. Po podatkih strokovnih institucij je v Sloveniji plesnivih več kot 50 tisoč stavb in še več jih je »bolnih«, ker v njih ni ustrezne menjave zraka. Želja po boljši zatesnjenosti in manjših stroških ogrevanja lahko pripelje do tega, da stavbo dobesedno zavijemo v nepredušen ovoj. Podobna je tudi izkušnja našega znanega igralca Jerneja Kuntnerja, ki pa je našel rešitev. Kako je svetovljanski Dunaj zamenjati za Cerklje na Gorenjskem, velemesto za vas, nam je razkril poslovnež Peter Kamien, ki prihaja iz Nemčije, desetletja pa je živel na Dunaju.
V tokratni oddaji ugotavljamo, da smo z oddajo Ambienti obredli res že celo Slovenijo, na vsakem njenem koncu našli kakšen bivalni presežek in raznolikost vseh predstavljenih hiš, stanovanj in vrtov vedno znova preseneča tudi nas. Tokrat smo šli konkretno višje, in sicer na dobrih 1500 metrov nad morjem. Na robu priljubljenega smučišča smo našli zanimivo hišo, ki arhitekturno posnema obliko gorskih bivakov, znotraj pa skriva toplino in prijazne detajle gorskega počitniškega zavetja. Ob hiši pa je prava zvezda še njena mlajša sestrica, drevesna hišica, ki pa tokrat ni v vlogi otroškega igrišča in pribežališča, ampak ima vse lastnosti čisto resnega bivalnega objekta. Veliko meščansko stanovanje v središču Ljubljane ima za seboj več kot stoletno zgodovino. Novi lastniki so ga pred nekaj leti posodobili, a z veliko mero upoštevanja prednosti velikih, visokih prostorov in lepega stavbnega pohištva. Za konec pa pridejo na vrsto še lastniki zelenih rok oz. ljubitelji vrtov. Obiskali smo lastnico, ki se odnosa z zemljo in rastlinami loteva na čisto poseben, intimen način. V njej namreč domuje pesniška duša, zato zna svoj stik z naravo tudi izvirno ubesediti.
Če kupujemo nov avto, nam je samoumevno, da se dogovorimo za testno vožnjo in ga preizkusimo. Kaj pa ko se soočimo z veliko večjo investicijo, kot je gradnja hiše? Lahko tudi to preizkusimo? Lahko. V oddaji razkažemo čudovito sodobno hišo, ki nudi zares visoko bivalno ugodje. Njena velika posebnost pa je, da nima prebivalcev. Dobrodošli v vzorčni hiši. Če se glavnina sodobnih prenov ukvarja predvsem z rušenjem, združevanjem in odpiranjem, potem je prenova šišenskega stanovanja popolno nasprotje. Arhitekt iz Biroja Obrat je namreč raje preučil vse skrite adute in potenciale stanovanja, starega več kot 80 let, in mu z nekaj manjšimi prilagoditvami vnesel popolnoma novo energijo. Obiskali smo velik vrt, na katerem uživajo kar 3 generacije. Vrt je zgledno urejen, z bogato vsebino. Lastnik je hkrati tudi glavni vrtnar, vendar zase pravi, da je len…Kako je to mogoče? Odgovor je v družbi čudovitih prizorov iskal naš sodelavec Stane.
Rdečo nit, ki jo bomo povlekli skozi oddajo je mladost. V prvem prispevku je mladost bila povod za prenovo družinske hiše. Otroka sta postala najstnika in po poldrugem desetletju bivanja v hiši je nastopil čas za novo razporeditev prostorov, opreme in videza. Lastnica se poklicno ukvarja z notranjo opremo, zato je rezultat prenove toliko bolj domišljen. V naših oddajah občasno pokukamo tudi v javne zgradbe. Tako smo, denimo, predstavili imenitni in že večkrat nagrajeni Vrtec Cerkvenjak ter bili očarani nad prenovljeno secesijsko zgradbo, v kateri ima svoje prostore Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Tokrat pa smo obiskali eno najstarejših gimnazij v Sloveniji, Gimnazijo Kranj, ki se po novem drugače sveti. Mini stanovanje, ki si je prislužilo nagrado na letošnjem Mesecu oblikovanja, je s kopico inovativnih pristopov prenovila skupina mladih ustvarjalcev z različnih likovnih področij. Oblikovalec in arhitekt sta združila moči ne le na papirju, ampak dejansko zavihala rokave in se lotila izvedbe.
Kaj narediti s spomeniško zaščiteno zgradbo, ki pod razpadajočim ometom in zrušenim stropom še vedno skriva zdravo osnovo? Odgovor nam prinaša zgodba Vrbanove domačije iz Poljanske doline. Zgolj približno 10 odstotkov vse gradnje v Sloveniji je lesene. Iz lesa se gradijo večstanovanjski objekti, poslovne stavbe, vrtci in športne dvorano ter hoteli. V Stražišču pri Kranju pa v tem trenutku raste soseska masivnih lesenih hiš. Zakaj bi bilo tam prav imenitno živeti? Ker je soseska trajnostno zasnovana, vizualno poenotena in ker les nudi prijetno bivalno okolje. Vrt v Gameljnah pri Ljubljani je vselej poln cvetja in lepih prizorov. Tak je bil tudi v juniju in juliju, ko smo lahko občudovali enkratno združbo trajnic, čebulnic in vrtnic. To je avtorsko delo nekdanje oblikovalke pletenin, ki zdaj ustvarja nove vzorce z rastlinami na svojem vrtu.
Najprej vam predstavimo hišo arhitekta, ki spodbuja čim bolj racionalno izrabo prostora. Lesena hiša, ki jo je načrtoval zase in soprogo je velika le 2x po 37kvadratnih metrov, vendar njun dom nikakor ni premajhen. Mansardna stanovanja imajo nekaj, kar jim daje poseben čar. Njihova specifična prostorska zasnova v ljudeh zbuja kreativnost, zaradi katere nastajajo najbolj domiselne bivanjske rešitve. Z dobrim načrtovanjem in malo iznajdljivosti se mansardno stanovanje hitro spremeni v svetel in prostoren raj pod nebom. V pretekli oddaji smo predstavili gradbena dela v mansardi mlade družine, danes pa pokažemo, kako je za končni rezultat poskrbela ženska roka. Kaj je bolj ustvarjalno in zanimivo: izbira oblačil za voditelja oddaje ali prenavljanje stanovanja? Za našo sodelavko, notranjo oblikovalko, stilistko in manekenko Jano Kotesko to sploh ni vprašanje. Čeprav je Janina služba povezana z modo, ki je njena velika strast, njena ljubezen ostaja notranje oblikovanje. Tokrat je bila pri urejanju stanovanjskega prostora še bolj navdihnjena, pred kratkim ga je uredila zase in fanta v Ribnici.
Neveljaven email naslov
