Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na svetu vsak mesec izumre šest pasem domačih živali. Ena tretjina velja za ogrožene. Še pred 100 leti je bilo na planetu 1000 pasem domačih živali več kot danes. Zakaj so še posebej ogrožene avtohtone in zakaj je raznovrstnost pasem domačih živali pomembna, bomo odgovorili v oddaji o avtohtonih domačih živalih pri nas. Od lipicanca do štajerske kokoši nas bodo peljali rejci, biologi, znanstveniki in seveda živali same.
Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva nekatere življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vas zanima, kdo je podlesek? Katera žival nosi znanstveno ime parkelj? Zakaj je dobro, da reke prestopijo bregove? Kakšne barve je trebuh nižinskega urha? Kje gnezdijo breguljke? Kateri sesalec zdrži pod vodo več kot 15 minut? Kako spijo žuželke? Zakaj volkovi živijo v tropih? Kako vroča poletja imajo radi netopirji? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjajo Biotopi. Slovenija je sicer majhna, vendar izredno bogata. Biodiverziteta oziroma raznolikost življenja na našem ozemlju je izjemna. Še vedno se lahko pohvalimo tako z rastlinskimi in živalskimi vrstami, kot tudi z naravnimi življenjskimi okolji, ki drugod po Evropi izginjajo. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno. Ta planet je namreč samo eden. Če bodo izginile druge vrste, – od majhnih žuželk do velikih zveri – bomo izginili tudi ljudje.
Gojenje sadje si je človek izmislil že pred tisočletji, tako so nastali sadovnjaki. Nekateri so majhni, drugi ogromni. Samo visokodebelni sadovnjaki pa so tudi življenjski prostor za prostoživeče živalske in rastlinske vrste. Oddaja skuša odgovoriti na vprašanja, zakaj postajajo taki sekundarni habitati vedno bolj pomembni in zakaj jih je nujno ohraniti.
Naravna okolja počasi, a zaradi naših posegov nezadržno, izginjajo. Včasih pa človek le najde pametno rešitev in popravi svoje napake. Tako je tudi z remizami, ki so drugačna okolja – taka, ki jih ustvarja človek, taka, ki nadomeščajo naravna in taka, ki so še zadnje pribežališče za nekatere živalske vrste.
Del reke Drave, med Ormožem in Središčem ob Dravi, še ni reguliran. Tok reke ni ujet v betonski strugi. Prav ta del želi odvetnik in naravovarstvenik iz Središča, Boris Kočevar, ohraniti in zavarovati. Poplavni svet ob reki namreč predstavlja posebno naravno okolje za različne rastlinske in živalske vrste, ki je drugje v Sloveniji in Evropi že izginilo.
Izobraževalna oddaja z naslovom Mejice nam razkrije pestro življenje v tem majhnem, a zelo raznolikem biotopu. Mejice so namreč grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje počasi spreminjali v pašnike, travnike ali njive. Tu se zadržujejo različne živalske vrste; nekatere v mejici gnezdijo, druge samo počivajo, spet tretje tu najdejo hrano. V oddaji smo natančneje spoznali podleska, najmanjšega polha v Sloveniji, njegovo biologijo in navade.
Močeril ali človeška ribica je simbol slovenske naravne dediščine, upodobljenega imamo celo na znamkah, izdelana je tudi posebna tipografija s stiliziranim močerilom. Poleg tega je prava zoološka redkost v svetovnem merilu in endemit dinarskega kraškega podzemlja. Je tudi edini jamski vretenčar v Evropi in največja jamska žival sploh.
Žuželke so najštevilčnejša skupina živali na našem planetu. Živijo na kopnem in v vodi, na snegu in v surovi nafti. Nekatere so razvile zapleten socialni sistem, druge živijo samotarsko, spet tretje živijo kot odrasle živali samo en dan. Kolikor je posameznih skupin žuželk, toliko je tudi različnih zgodb. Oddaja bo podrobneje predstavila hrošče, kačje pastirje, kobilice, mravlje in muhe. Odgovorila pa bo tudi na vprašanja, kako se žuželke razmnožujejo, kako se sporazumevajo, kaj čutijo in kako spijo.
Človekov odnos do volka je bil vedno dvojen. Tako so v Mongoliji na primer verjeli, da je prednik velikega bojevnika in vodje Džingiskana volk. Krščanska cerkev pa je volka povezovala s hudičem. Danes vemo, da volk ni ne eno, ne drugo. Gre za živa bitja, ki jih je v tisočletjih evolucije izoblikovala narava in opravljajo pomembno funkcijo v ekosistemih. Ljudje pa smo se počasi začeli zavedati, da njihove vloge ne moremo nadomestiti.
Skrivnostni plenilec, ki se izogiba stika s človekom, živi tudi pri nas. Našli smo ga na skrajnem koncu Slovenije, na Goričkem. Tam živi tudi biologinja in raziskovalka, ki se je odločila, da bo življenje posvetila tej zveri. Govorimo o vidri – izmuzljivi, samotarski, nevarni, ampak simpatični živali. Kaj o njej vemo in česa vsega še ne, v oddaji iz serije Biotopi.
Pes, zver, sesalec – vse to je volk. Gre za skrivnostnega prebivalca gozdov, o katerem smo v Sloveniji šele začeli zbirati podatke. Znanstvene raziskave bodo odgovorile na vprašanja o številčnosti volkov, o velikosti tropov in sorodstvenih vezeh znotraj tropov, o teritorijih posameznih volkov in o zdravstvenem stanju volkov pri nas.
Psi, mačke, mrčes, veverice, netopirji, sove in še bi lahko naštevali – vse te živali si delijo urbani prostor s človekom. Nekatere med njimi smo namenoma udomačili že pred tisočletji, proti drugim se borimo z vsemi možnimi sredstvi. Človekov odnos do živali je vedno dvojen – jih imamo radi in jih sovražimo hkrati. Kaj ta odnos pomeni za posamezne živali, so avtorji poskušali prikazati v tokratni oddaji iz serije Biotopi.
Neveljaven email naslov
