Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Narava je v nevarnosti. Krivi za to smo mi, ljudje. Povzročamo nepovrnljive spremembe prsti in vode. Onesnažujemo zemljo in zrak. Uničujemo naravna okolja in živalske ter rastlinske vrste. Pozabljamo pa, da ima narava ključno vlogo za preživetje naše vrste. Gre za našo hrano, našo vodo, naša zdravila, naše minerale, naše podnebje …. Lahko bi rekli, da je vsaj osem milijard razlogov za to, da ohranimo naravo.
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.
Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.
Naravni rezervat Ormoške lagune je danes skoraj 66 hektarjev veliko mokrišče, ki je raj za ptice. Vendar ni bilo vedno tako. Lagune so bile nekoč bazeni za industrijsko odpadno vodo. Da bi tovarna podarila in vrnila svoje zemljišče naravi, se ne zgodi prav pogosto. Pa vendar se je! In ta košček zemlje se je razvil v neverjetno naravno bogastvo.
Voda je vir življenja, vendar so prav vodna okolja pod največjim pritiskom. V Evropi je manj kot polovica vodnih ekosistemov takšnih, ki bi jim lahko rekli »zdravi«. Le zdrava vodna okolja lahko zagotavljajo čisto pitno vodo, preprečujejo poplave, uravnavajo mikroklimo in shranjujejo ogljik. Taka okolja izginjajo. Stanje bi lahko primerjali z boleznijo, le da povzročitelj bolezni ni virus, ampak človek.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje. Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Biodiverziteta na planetu upada. Številne rastlinske in živalske vrste so ogrožene ali celo na robu izumrtja. Narava postaja skromnejša. Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo? Biotop je življenjski prostor za rastline in živali. Biotopi pa so tudi serija dokumentarnih in izobraževalnih oddaj, ki gledalcu razkriva življenjske prostore in predstavlja posamezne živalske vrste in rastline. Vendar pa so tako rastline in živali, kot njihova specifična okolja v nevarnosti. Serija dokumentarnih oddaj Biotopi zato vedno znova odgovarja tudi na vprašanja, zakaj je ohranjanje naravnih okolij in vseh vrst, ki si z nami delijo planet, tako zelo pomembno.
Tako v svetu kot pri nas se v naravnih okoljih čedalje pogosteje pojavljajo bitja, ki so se razvila na popolnoma drugem koncu sveta. Rečemo jim tujerodne vrste. Nekatere med njimi so takšne, ki nepovrnljivo spreminjajo naravna okolja in povzročajo propad domačih vrst. V zadnjih nekaj letih so »napadle« tudi gozdove.
Osem odstotkov kopnega ali devet milijonov kvadratnih kilometrov na Zemlji prekrivajo travišča. V Sloveniji je travniške površine izoblikoval človek z izsekavanjem gozda. Danes so to življenjska okolja z neverjetno pestrostjo. Na enem samem kvadratnem metru 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst.
Plastika je lahek, trpežen in poceni sintetični material, ki ima izjemno dolgo dobo trajanja. A vse te odlike pomenijo tudi, da plastika povzroča enega največjih okoljskih problemov današnjega časa. Samo v Evropi na leto izdelamo več kot 65 milijonov ton plastike, 30 milijonov ton pa je vsako leto zavržemo. Recikliramo manj kot tretjino vse plastike, preostalo kopičimo na odpadih, zažigamo ali pa ostane v okolju – v naravi.
Neveljaven email naslov
