Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletje je pred vrati in marsikdo že načrtuje dopust. Pozanimali smo se, kakšne cene lahko pričakujemo, če se bomo na počitnice odpravili z letalom, kdaj je najbolje kupiti vozovnice in za katere države je letos največ zanimanja. Pod drobnogled bomo vzeli tudi težave letalske družbe Boeing. Več kot deset tisoč njenih letal je v uporabi, skoraj polovica vseh na svetu. A to potnikov gotovo ne pomirja, saj se nesreče kar vrstijo, in sicer vse od izgubljenih koles do okvar motorjev. In najbolj nenavadna, čeprav za potnike zelo strašljiva: na enem od poletov so odpadla celo vrata. Je torej še varno leteti z letali te družbe?
Točno čez en mesec bomo v Sloveniji začeli uporabljati nov način obračunavanja omrežnine za električno energijo. Obetajo se nekatere bistvene spremembe: razdelitev na dve sezoni in na pet časovnih pasov, operater bo po novem vsakemu odjemalcu posebej določil obračunsko moč, ta pa jo bo lahko tudi spremenil, če bo presodil, da lahko omrežje več uporablja takrat, ko je obremenitev manjša in je zato cena omrežnine nižja. Da bi bilo nejasnosti glede novega sistema čim manj, bomo v oddaji gostili direktorico Agencije za energijo in jo med drugim vprašali, ali bomo morali po novem kuhati ponoči, pa tudi, ali oziroma kdo bo po novem za omrežnino plačeval več.
Lani so dobavitelji električne energije iz omrežja izklopili več kot devet tisoč odjemalcev, največkrat zaradi neplačanih računov. Ti se najpogosteje kopičijo v gospodinjstvih. Kakšne možnosti imajo vsi, ki ne zmorejo plačevati računov, in kdaj pristojne ustanove soglašajo z nujno oskrbo? O tem v oddaji, v kateri boste videli tudi, kako hitro se vname požar pri električnih vozilih in kako zahtevno je gašenje.
Na svetu je predebela že dobra milijarda ljudi. Tisti, ki so brez uspeha preizkusili že več diet, imajo zdaj novo upanje. Zdravila s semaglutidom. Z njihovo pomočjo so shujšale številne zvezdnice, med drugim Oprah Winfrey in Kim Kardashian. In prav to je povpraševanje po tem zdravilu pognalo v nebo in marsikje, tudi v Sloveniji, ga že nekaj časa primanjkuje. To povzroča preglavice predvsem bolnikom s sladkorno boleznijo tipa dve, ki zdravilo nujno potrebujejo. Je torej prav, da se ga predpisuje tudi za zdravljenje debelosti, čeprav v Sloveniji za to sploh ni registrirano? In kaj se zgodi, ko pacienti zdravilo prenehajo jemati?
Junija bomo volivci na posvetovalnem referendumu med drugim odločali o legalizaciji konoplje za osebno rabo in rabo v medicini. Pobuda ni nova, a tokrat je z več strani slišati, da je predlog pripravljen površno in nedomišljeno. Predvsem ni jasno, kaj naj bi pomenil izraz omejena osebna raba konoplje. Po prvih informacijah naj bi se predlagatelji zgledovali po ureditvi v Nemčiji, kjer imajo lahko odrasli po novem pri sebi do 25 gramov konoplje. O tem, kakšni so pomisleki ob morebitni legalizaciji konoplje za rekreativno rabo, kaj bi bilo še treba postoriti na področju uporabe konoplje v medicini in kakšne so izkušnje s tem v tujini?
Povešena koža, razcepljeni nohti, krhki lasje in boleči sklepi so lahko del preteklosti. Tako vsaj obljubljajo številni oglasi za prodajo kolagena. Pa jim gre verjeti? Znanstvenih dokazov za to je zelo malo, če sploh so. Kar pa ne moti proizvajalcev in prodajalcev, ki nas prepričujejo, da nam brez kolagena živeti ni. Kot so nas pred leti prepričevali o pozitivnih učinkih uživanja koloidnega srebra, in to kljub številnim opozorilom stroke, da gre za strupeno in nevarno spojino. Ali pa nas vsako pomlad opomnijo, da moramo razstrupiti jetra, čeprav so tudi prehranska dopolnila za razstrupljanje že povzročila hude zdravstvene zaplete. Kakšna so torej stvarna pričakovanja ob uživanju kolagena in katera prehranska dopolnila strokovnjaki dejansko priporočajo?
Hrup kmetijskih strojev, oglašanje živali in neprijetne vonjave velikokrat zmotijo sosede kmetov, predvsem prišleke iz mest. V Franciji so večkrat zanetili vroče spore. Oglašanje petelina Mauricea je na primer sosede tako motilo, da so njegovo lastnico z otočka Oleron na zahodu Francije tožili na sodišču. Zdaj so francoski poslanci temu naredili konec. Sprejeli so tako imenovani petelinji zakon, ki določa, da se meščani ne morejo več pritožiti zaradi kikirikanja petelinov, mukanja krav in podobnega. Bi takšen zakon potrebovali tudi v Sloveniji?
Marsikje v Evropi so se cene nepremičnin v zadnjem letu močno znižale, v Luksemburgu denimo za dobrih 14, v Nemčiji za dobrih sedem odstotkov. V Sloveniji pa se še vedno le dvigujejo. Za kvadratni meter je treba v Ljubljani odšteti skoraj 4300 evrov, za marsikatero zares ali pa le na papirju nadstandarno nepremičnino še precej več. Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije je bil najvišji znesek, lani odštet za stanovanje, 3,3 milijona evrov. Kako daleč lahko to še gre in kako naj si ljudje ob nepredstavljivih cenah sploh privoščijo streho nad glavo? Na pristojnem ministrstvu obljubljajo dostopnejša javna najemna stanovanja, omejevanje kratkoročnega najemanja turistom, nove davke. A večinoma se vse to šele načrtuje, v državi pa že zdaj primanjkuje okoli 30 tisoč dostopnih stanovanj.
Tokratna Koda se posveča hrani. Oljčno olje je zaradi priljubljenosti in vse višjih cen eno izmed živil, ki jih najpogosteje ponarejajo. Tudi pri zadnjem nadzoru v Sloveniji so zaznali kar nekaj kršitev, predvsem pri označevanju. Kakšno je kakovostno olje in kako ga prepoznamo? V oddaji tudi o tveganjih, povezanih z uživanjem močno predelane hrane. V najobsežnejši raziskavi do zdaj so znanstveniki ugotovili, da je tovrstna hrana neposredno povezana s kar dvaintridesetimi zdravju škodljivimi posledicami, med drugim z boleznimi srca, nekaterimi vrstami raka in s sladkorno boleznijo.
Slovencev to kurilno sezono nič ni bolj razburilo kot napoved, da v nove stavbe v strnjenih naseljih ne bi smeli več vgrajevati peči na lesno biomaso. Čeprav govorimo le o nekaj sto novogradnjah letno, so se vroče razprave o tem razvnemale marsikje, tudi v državnem zboru, kjer so omenjali celo referendum. Bo vlada popustila? V oddaji tudi o nakupu zlata, ki se marsikomu zdi modra naložba. A pozor, preverite, komu zaupate svoj denar. Kar nekaj kupcev se je namreč v zadnjih mesecih opeklo pri trgovcu iz Ljubljane. Podrobnosti takoj po Dnevniku, na prvem.
Slovenska sodišča odločajo o tem, ali bodo odobrila tožbe zoper telekomunikacijske operaterje, ki jih je vložilo Vseslovensko združenje malih deležnikov. Družbam Telekom Slovenije, Telemach, A1 in T2 očitajo, da so v zadnjih šestih letih večkrat zvišale cene naročniških paketov, pri tem pa niso navedle razlogov za to. Pri združenju ocenjujejo, da so s tem potrošnike, ki so v podrejenem položaju, oškodovale za skupaj več kot 250 milijonov evrov. Več o tožbah in o tem, kako lahko pri njih sodelujejo uporabniki telekomunikacijskih storitev, pa tudi o tem, kako vse skupaj komentira nadzornik, tj. Agencija za komunikacijska omrežja.
Visoke cene pasemskih psov že desetletja poganjajo razvejano in dobičkonosno preprodajo psov s pasjih farm. Oglasi z mikavno nižjo ceno privabijo marsikaterega kupca, ki se zanima za čistokrvnega psa, ki pa nima rodovnika. A pozor, pravo ceno bodo psi in njihovi lastniki šele plačali. Ti mladički so vzrejeni v neprimernih razmerah, prehitro odstavljeni od mam in necepljeni, zato pogosto hudo zbolijo. Obiski pri veterinarju so pogosti, računi pa vrtoglavi. Če psički sploh preživijo. Prodaja domnevnih čistokrvnih živali brez rodovnika pa ni omejena le na pse. Tudi pri nakupu mačk prodajalci marsikoga opetnajstijo.
Neveljaven email naslov
