Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Obiskali smo turistično kmetijo Šeruga v okolici Otočca. Kakšno je stanje na slovenskih turističnih kmetijah in kako nadgrajujejo specializacije, nam je pojasnila Renata Kosi s KGZ Celje. Pojasnimo nekatere spremembe pri obdavčitvah kmetijske dejavnosti, ki so stopile v veljavo v letošnjem letu. Po zelo dolgem obdobju smo ob koncu tedna dočakali prve padavine. Žal ne bodo mogle popraviti škode, ki jo je povzročila letošnja suša. Dr. Stanko Kapun s KGZ v Murski Soboti svetuje, kako najbolj učinkovito padavine izkoristiti. Ob visokih jubilejih zadružništva na slovenskem smo se tokrat odpravili v Koroško, Šaleško in Celjsko regijo.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Oddaji Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in ki jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Po dveh letih premora je na Celjskem sejmišču znova potekal sejem Agritech. 115 razstavljavcev sodobne kmetijske opreme in strojev je predstavilo več kot 350 blagovnih znamk. V prispevku o varnem delu v gozdu se osredotočimo na pripravo in zavarovanje prostora pred sečnjo. Dodajamo napotke o tem, kako ustrezno načrtovati gnojenje poljščin in travinja. Z gostom se pogovarjamo o suši in alternativah za vzdrževanje prehranske varnosti. Oddajo zaokrožamo s čebelarji inovatorji, ki so se predstavili na sejmu v Celju.
Na terenu smo preverili, kako poteka letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za ukrepe SKP, ki se je pričela 24. februarja. O finančnem delu kampanje govorimo z direktorjem AKTRP. Predstavljamo zakonodajne spremembe, ki naj bi neposredno olajšale življenje kmetov. Vplive covid epidemije in naraščajoče gospodarske krize pojasnjuje agrarni ekonomist FKBV v Mariboru. V Halozah smo obiskali nekaj rejcev drobnice. Dodajamo še predstavitev informacijskih orodij za lastnike gozdov, ki jih razvijajo na Gozdarskem inštitutu Slovenije.
Na začetku bomo prisluhnili dvema kmetoma iz Vipavske doline, ki pravita, da sta, če bo šlo tako naprej in pride letos do še ene pozebe, najbrž zadnja generacija trmastih pridelovalcev sadja in zelenjave na tistem koncu. Nato se bomo posvetili še eni tegobi, ki tare kmete, pa ne samo njih. To je divjad, še posebej divji prašiči, o čemer sicer v naši oddaji sproti in obširno poročamo. Šli smo v nasad kakija, ki ga je lani prizadela pozeba in preverili ,kakšne so posledice. Narava se namreč prebuja, kar zaznavajo tudi v drevesnici in sadjarskem centru v Biljah pri Nvoi Gorici, kjer imajo v teh dneh polne roke dela.Na Cerkljanskem smo obiskali zbiratelja starih delovnih strojev. Pokazali vom bomo alojo v njenem polnem cvetenju. Na koncu pa bomo iz Kopra pospremili zabojnik vin na črno celino, v Gano.
Prašičereja je živinorejska panoga, ki se že dalj časa prebija skozi zelo težke ekonomske razmere. Ekipa oddaje Ljudje in zemlja se je odpravila na teren in zbrala nekaj odzivov med rejci in strokovnjaki. V studiu gostimo Roberta Otorepca, izvršnega direktorja Celjskega sejma. Tudi letos bodo pripravili sejem AGRITECH ter na njem predstavili najnovejše dosežke kmetijske in gozdarske mehanizacije. Ob visokih jubilejih zadružništva na Slovenskem smo se odpravili v SV Slovenijo, kjer so pred 150 leti ustanovili prve hranilnice in zadruge. Oddajo zaokrožamo v Pomurju na domačiji Pomelaj, kjer ohranjajo kulturno dediščino slovenskega podeželja.
Mladi prevzemnik kmetije Simon Čretnik iz Pernovega pri Žalcu se je odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo in se ukvarjal s prirejo mleka. Zgradil je nov hlev, edinstven na svetu. Preteklo leto je bilo za rejce goveda, predvsem za tiste, ki se ukvarjajo s tržno prirejo mleka, izredno težko. O tem, kakšno je trenutno stanje in kako naprej, se pogovarjamo z nekaterimi predstavniki rejskih organizacij in stroke. V studiu gostimo direktorja Mlekarske zadruge Ptuj. Pojasnil je, kako krizne razmere vplivajo na odkup in prodajo mleka. V drugem delu oddaje predstavljamo mladega rejca iz Savinjske doline, ki redi govedo mesne pasme chavrolet. Rejci, ki želijo sami predelati mleko v mlečne izdelke, v učni mlekarni na Ptuju pridobivajo praktična znanja.
Najprej bomo obiskali Benjamina Purgeraj, ki si je po napadu medvedke 23. januarja že dobro opomogel in nam iz prve roke povedal, kako je napad doživel in ga na srečo tudi preživel. Šli bomo na Vremščico, kjer je v hlevu trenutno 500 ovc avtohtone pasme Istrska pramenka. Vsak dan je bliže pomlad, ko se bo sadilo, sejalo, rezalo in podobno. V Biljah pori Novi Gorici smo izvedeli za marsikateri koristen nasvet. V Vanganelu pri Kopru smo posadili tono česna. Nekoliko višje, v Pučah, pa smo obiskali kmetijo Tonin, ki je prejela priznanje Zlata sončnica. Šli smo na lov na tartufe, ki jih je bilo letos zelo malo, zato je njihova cena krepko poskočila. Spoznali boste prvega in edinega slovenskega viteza žganih pijač, pa tudi našega dolgoletnega sodelavca, ki je že v zasluženi penziji.
Na območjih, kjer je bila lani močna pozeba je letos zimsko rez potrebno prilagoditi. Naša ekipa je stanje preverila na Dolenjskem. Mineva 200 let od prihoda nadvojvode Janeza na Meranovo. Postavil je temelje sodobnega vinogradništva in kmetijskega šolstva pri nas. Obiskali smo sadjarsko kmetijo Brečko, kjer so zimsko rez že zaključili. Prireja senenega mleka in mesa se uveljavlja predvsem na območjih z omejenimi dejavniki. Rejcem omogoča ohranjanje kakovostne črede, preživetje in nadaljnji razvoj kmetij.
Predstavljamo mladega prevzemnika kmetije z Goričkega, Metoda Gutmana. Obiskali smo Biotehniško šolo Rakičan, ki je osrednja kmetijska izobraževalna ustanova v Pomurju. V studiu gostimo prodekanjo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, dr. Karmen Pažek. Na terenu smo preverjali, katere so prednosti mikro zelenjave. Opozarjamo, da je od 1.1.2022 zahtevke za vračilo trošarine, mogoče oddajati le še elektronsko.
»V tokratni koprski nedeljski oddaji Ljudje in zemlja bomo najprej šli v Brkine, na Brezovo Brdo, kjer so divji prašiči razrili in uničili več hektarjev travnikov in pašnikov. Izvedeli boste tudi, kako se s težavami zaradi velikega števila divjih prašičev soočajo naši zamejski kmetje ter meščani, saj prihajajo tropi teh kosmatincev v mestne parke, na vrtove hiš. Podali se bomo na bistriško, kjer je od nekoč devetih prevoznikov in odkupovalcev mleka ostal le še eden, pa še ta odhaja v pokoj. Družba slovenski državni gozdovi je v decembru organizirala svojo prvo dražbo vrednejših hlodov iz državnih gozdov in nanjo povabili tudi zasebne lastnike. Napovedujejo pa, da se sodelovanje z zasebniki, ki imajo pri nas v lasti kar 78 odstotkov vseh gozdov v Sloveniji, ne bo končalo samo pri dražbah. Obiskali smo Tolminski muzej, kjer so pripravili zanimivo razstavo o senikih, o njihovem nekoč velikem pomenu, o različnih načinih gradnje in ostalem. V Opatjem selu smo se srečali s članicami Društva Žbrinca in Društva žena Miren Orehovlje. Pripravile so okusne jedi, ki so jih nekoč jedli na tem koncu v predpustnem času. Recepte skrbno hranijo in prenašajo naprej, da tradicija ne zamre. Vabljeni k ogledu to nedeljo, 23. januarja opoldan na prvem in ob 18h na koprskem tv programu.«
Ptičja gripa je virusna bolezen, ki med perutnino povzroča ogromno gospodarsko škodo, zato je pomembno, da upoštevamo preventivne ukrepe in poskušamo preprečiti, da bi se razširila v gospodarske reje. Že od 70. let prejšnjega stoletja upravljanje gozdov poteka po gozdnogospodarskih načrtih, ki jih obnavljajo vsakih 10 let. Ob sprejemanju zadnjega tovrstnega strateškega dokumenta so gozdarji, vsaj kolikor je mogoče, upoštevali pripombe interesnih skupin in lastnikov gozdov. Na kmetiji Polajžer pod Bočem so lani zgradili nov hlev za govedo. Naložbo so v celoti načrtovali in izvedli sami. Na območju KGZ Maribor smo obiskali kmetiji, ki sta osnovno dejavnost nadgradili s predelavo mesa in zelenjave.
Neveljaven email naslov
