Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Si lahko predstavljamo življenje v državi brez pravice do pitne vode, brez volilne pravice ob dopolnjenem 18. letu starosti ali brez pravice do socialne varnosti? Ustava je temeljni dokument vsake države. Slovensko je Državni zbor ratificiral 23. 12. 1991, zato na ta dan vsako leto praznujemo dan ustavnosti. Letos pa bo svojo tridesetletnico obeležilo tudi Ustavno sodišče RS. Več o Ustavi in ustavnosti pa v oddaji Na kratko!
Podnebje močno vpliva na to, kako in kje živimo, s čim se prehranjujemo, katere nalezljive bolezni nas ogrožajo in še marsikaj. A podnebje se spreminja in s tem tudi življenjske razmere. Čeprav so se velika temperaturna nihanja pojavljala tudi v preteklosti, se spremembe, ki smo jim priča danes, dogajajo neprimerljivo hitreje. Za to pa smo krivi ljudje. Naš planet gori, opozarjajo okoljevarstveniki. Reševanje Zemlje je postal največji izziv današnjega časa. Evropska unija se je odločila, da ga sprejme. Z zelenim dogovorom naj bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. To je velik izziv. Mu bomo kos?
Potrošnja je ena od glavnih človekovih dejavnosti. Že dolgo ne gre več za preprosto menjavo dobrin, ki jih potrebujemo za preživetje. Zdi se, da postaja sama sebi namen in da kupujemo izdelke samo zato, da jih kupujemo. Takšna potrošnja negativno vpliva tako na ljudi kot na okolje. Eden od možnih odgovorov je etična potrošnja.
Kaj je res in kaj ni? Je svet okoli mene resničen? Sem jaz resničen? Kaj je resnica? Resnica je osrednji pojem v filozofiji. Resnica je tudi ena od temeljnih vrednot v znanosti. A kako prepoznati resnico, če nas pri njenem iskanju lahko zavedejo že naši možgani? V oddaji Na kratko resnico iščemo s filozofi, znanstveniki in iluzijami.
Globalizacija je vzrok za strahotno neenakost na planetu. Povzroča propadanje delovnih mest v Evropi in izkoriščanje delavcev v Aziji. Zaradi nje nastajajo tudi nekatere okoljske težave. Kaj sploh je globalizacija in kako zelo je vpletena v naše vsakdanje življenje, v oddaji serije Na kratko!
Z epidemijo novega koronavirusa smo pogosteje srečali besedno zvezo – »socialna distanca«. Tako smo namreč označili razdaljo med dvema osebama, ki naj bi bila zadostna, da se virus med njima ne bi prenašal. Vendar pa je ta pojem na tak način nepravilno uporabljen, saj kot strokovni izraz v sociologiji pomeni razdaljo med različnimi družbenimi skupinami oziroma v kolikšni meri ena družbena skupina sprejema neko drugo. To socialno razdaljo merijo z vprašanjem – koga ne bi imeli za soseda.
V zadnjih stotih letih se je družba zelo spremenila. Spremembe vrednot, boj za enakopravnost žensk, legalizacija ločitve je samo nekaj vzrokov, da je se je spremenila tudi družina. Danes je čisto normalno, da se partnerja ne poročita, da se razideta in si ustvarita novo družino, v katero lahko pripeljeta otroke iz prejšnjih razmerij in imata tudi skupne otroke. A sestavljena, reorganizirana oziroma združena družina, se kljub temu, da jo družba sprejema, vseeno sooča z neenako obravnavo kot klasična, na krvnih vezeh utemeljena družina.
V Sloveniji smo v nekaterih panogah bolj, v drugih manj samooskrbni: s pridelavo žita sicer ne pokrivamo vseh potreb, na področju perutninarstva, govedoreje in mlečne industrije smo samooskrbni. Ne samo na ravni države, čedalje pomembnejša postaja tudi lastna samooskrba, ki poleg večje kakovosti hrane in prihranka denarja pripomore tudi k zmanjšanju ogljičnega odtisa.
Življenja temnopoltih štejejo je geslo množičnih protestov, ki so najprej zajeli ZDA, nato pa se kot ogenj razširili po vsem svetu. Kaplja čez rob je bil videoposnetek policista, ki več kot sedem minut kleči na hrbtu temnopoltega Georgea Floyda, medtem ko ta ječi, da ne more dihati. 6-letna hčerka ubitega Floyda je dejala: »Očka je spremenil svet!« Pa ga je res, smo končno pripravljeni na družbo brez rasizma? Rasizem za zdaj ostaja vsakdanji pojav, njegove posledice pa so nevarne in daljnosežne. Ne dogaja se nekje drugje, nekomu drugemu, ne dogaja se zgolj zaradi nekaj sovražnih posameznikov ali skupin. Rasizem je sistemski problem, ki ustvarja žrtve.
Ob opuščanju tradicionalnih žensko-moških vlog se spreminjajo in oblikujejo tudi nove oblike partnerstva. Ena takšnih je tudi poliamorija, ki jo določa nemonogamnost: vsak od partnerjev ima lahko še druge partnerje, v partnersko mrežo pa vsi vstopajo prostovoljno in sporazumno. Kaj vse prinaša takšna svoboda in koliko smo ljudje zares monogamna bitja, pa s strokovnjaki v oddaji Na kratko.
Tomaž Grubar se je pred sedmimi leti odločil za nenavaden in za večino izmed nas nepredstavljiv post. Za eno leto se je odrekel prenosnemu telefonu in svojo izkušnjo popisal tudi v knjigi. Pametni telefoni so postali nujni spremljevalci našega delovnega in zasebnega vsakdana. Po eni strani zmanjšujejo stres, saj nam omogočajo hitro prilagajanje. Po drugi strani pa ob nedosegljivosti prinašajo nove strahove: »Me je kdo iskal? Se je zgodilo kaj pomembnega? Kaj sem zamudil?« Strah pred nedosegljivostjo ima tudi ime – nomofobija.
Ekstremizem je konstrukt politike. Ekstremizem je čustven odziv na nepravične razmere. Je pa tudi racionalna strategija in nenazadnje patologija. O ekstremizmu v seriji Na kratko.
Neveljaven email naslov
