Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse pogostejša neurja, poplave, požari, suše, taljenje večnega ledu in dvigovanje morske gladine so vzrok, da številni ljudje po svetu ne morejo več dostojno preživljati sebe in svojih družin, zato se jih vedno več odloča za selitev. Med njimi tudi prvi človek na svetu, ki se je potegoval za uradni status podnebnega begunca. Status begunca dodelijo ljudem, ki so domove zapustili zaradi vojne in drugih oblik nasilja. Strokovnjaki za migracije pa ugotavljajo, da bo v prihodnosti več ljudi, ki se bodo odselili zaradi spremenjenih podnebnih razmer kot zaradi vojne.
"In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (...), zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.” Ta grižljaj peciva, magdalenice, ki ga je opisal pisatelj Marcel Proust v romanu Iskanje izgubljenega časa, je eden bolj prepoznavnih odlomkov iz svetovne književnosti, hkrati pa tudi eden od najbolj prepoznavnih primerov nehotnega spomina. Kaj je nehotni spomin, kaj ga sproži in zakaj? Odgovore smo iskali v literaturi, filozofiji, psihologiji in biotehnologiji.
Začetke medicinske etike je pred več kot 2000 leti postavil starogrški zdravnik Hipokrat. Sredina 20. stoletja pa z vpeljavo novih tehnologij in metod podaljševanja življenja sproži številna nova vprašanja in etične dileme, ki se dotikajo začetka in konca življenja. Danes si bioetika postavlja vprašanja ustvarjanja, izboljševanja in podaljševanja kakovosti življenja, in se med drugim ukvarja s področji umetne oploditve, evtanazije, prekinitve nosečnosti in genske terapije.
Kaj je arhetip, kaj velja za arhetipsko? V njem se združujejo filozofski, antropološki, sociološki in seveda psihološki dejavniki. Arhetip je vedno nekje ob nas, lahko v nas, pa se ga niti ne zavedamo. Marsikaj, kar storimo, v kar verjamemo, sodi pod njegovo okrilje. Miti in legende pri tem niso neke naključne brezpredmetne pravljice. So izvor marsičesa – predvsem arhetipov.
Živimo v času, preplavljenim s podobami, zgodbami, podatki, članki in samo nekaj klikov nas loči od (pre)številnih informacij. Pa so res vse informacije, ki jih najdemo, verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako obdržati kritično distanco do vsega videnega in slišanega in zakaj je kritično mišljenje danes še posebno pomembno? Več v oddaji Na kratko!
Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!
Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!
V bližnji prihodnosti naj bi vse več ljudi živelo v mestih, po nekaterih podatkih do leta 2050 kar 70 odstotkov. Hitra urbanizacija tako prinaša vse večjo onesnaženost zraka, gost promet, veliko količino odpadkov. Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij si zato pametna mesta prizadevajo k večji optimizaciji upravljanja in boljši kakovosti bivanja v mestih. Prebivalcem naj bi z beleženjem in zbiranjem velike količine podatkov tako poenostavila vsakodnevne aktivnosti in nam s tem prihranila čas in denar: bolje bi bili obveščeni o prometnih zastojih, prostih parkirnih mestih, kakovosti zraka in vode. A če naj bi zbiranje digitalnih podatkov po eni strani pripomoglo k večji optimizaciji delovanja mest, se moramo ob tem zavedati tudi izzivov, povezanih z uporabo in (zlorabo) naših osebnih podatkov.
Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!
Tako kot spremembe v družbi narekujejo in oblikujejo nove realnosti, tako se rojevajo in zamirajo tudi besede. Nekatere nove besede ali besedne zveze lahko prihajajo k nam iz tujih jezikov, danes najpogosteje iz angleščine, druge pa oblikujemo sami iz lastnega jezika. Nove besede se pojavijo predvsem takrat, ko se pokaže potreba po poimenovanju novega pojava, pogostost in razširjenost rabe pa je tista, ki nam pokaže, ali se bodo določene besede uveljavile, obdržale ali zamrle.
V življenju pogosto nosimo maske in doma, v družbi s prijatelji, v romantičnih razmerjih in tudi v službi zakrivamo svoj pravi obraz. Nekatera delovna mesta to celo zahtevajo, pri čemer je jasno opredeljeno, kaj se od zaposlenih pričakuje glede čustvovanja in izražanja čustev, bodisi med samimi zaposlenimi bodisi v odnosu do zunanjih strank. Običajno ga zasledimo pri skrbstvenih poklicih, pri storitvenih poklicih, ki narekujejo to, da zaposleni pri ljudeh, s katerimi delajo uravnavajo svoja čustvena stanja in s tem tudi čustva strank, klientov ali pacientov. To pa je za zaposlenega lahko izredno naporno ter lahko vodi v čustveno izpraznjenost, stres in tudi v izgorelost. O emocionalnem delu v oddaji Na kratko z medicinsko sestro, TV voditeljico in različnimi strokovnjaki.
Neveljaven email naslov
