Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj stoletno pričevalko iz Šentjošta v Polhograjskih dolomitih smo v njeni samoti obiskali ravno v času, ko je sneg prekril naravo. Drugače je z njenimi bridkimi spomini, ki so ob številnih preizkušnjah še vedno živi. Doma so živeli v revščini; pri osmih letih ji je umrla mama, pri petnajstih je začela služiti v župnišču kot »tamala dekla«. Pomivala je posodo, skrbela za vodo in pomagala glavni dekli pri vsem drugem. Župnišče je bilo takrat tudi kar veliko kmečko gospodarstvo, zato je imela veliko dela. Takrat je nehala hoditi v šolo. Začetek vojne najprej ni prinesel velikih sprememb. Ljudje okupatorja niso marali, a so živeli v miru. To pa se je spremenilo, ko so se pojavili prvi partizani in so začeli vaščane ustrahovati. Župnišče so temeljito izropali, pojasni Zofija. Podrobno opiše, kako se je po ustanovitvi vaške straže julija 1942 zgodil partizanski napad, ki pa so ga stražarji odbili brez žrtev. Partizani so se potem maščevali okoliškim prebivalcem, ki pa z vaško stražo niso imeli povezave. Ubijali so starše, družinske očete, v enem primeru pa je v požgani hiši umrla tudi dveletna deklica. Na prebivalce je legel strah in splošna negotovost. Zofija omenja tudi veliko romsko družino, ki so jo partizani pobili leta 1942 v bližini Žažarja. Zofija se spomni Čukovega Miha, hlapca pri eni od bližnjih hiš, z domačijskim imenom pr' Župan. Pripovedoval je, da so si partizani na njihovi kmetiji izposodili motike, ko so jih prinesli nazaj, pa so bili na motikah kri in lasje pobitih Romov. Zofija omeni tudi zanimivo podrobnost o partijskem funkcionarju, poznejšem predsedniku slovenske socialistične vlade, Stanetu Kavčiču, ki je imel v Šentjoštu sorodnike in jih je poskušal zaščititi. Po vojni je te kraje prizadel zločin povojnih pomorov, hkrati pa so se v okolici pojavili bivši domobranci – skrivači. Zofija Skvarča se spomni, kako so jih po izdaji presenetili na kmetiji v Suhem dolu. Tudi njo so takrat več ur zasliševali oznovci. Pričevalkin oče, domobranec, je vojno preživel in je moral prisilno delati v Kočevju. Zofija je bila mobilizirana v delovno brigado. Tam je hudo zbolela za tifusom, kar jo je trajno zaznamovalo, saj ni mogla imeti svojih otrok. Z možem sta posvojila dva fanta, a sta oba končala tragično. Ima pa vnukinje in snaho, ki jo pridejo obiskat. Živi sama, čeprav je precej onemogla in slabovidna, v edino uteho so ji ptički in številne mačke, pa dobri sosedi, ki ji pomagajo. Gre za posebno občutljivo pričevanje stare gospe, ki jo je zaznamovalo težko življenje. Lepšala si ga je tudi z glasbo; dolga leta je igrala v cerkvi in vodila cerkveni pevski zbor.
Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki za kakovostno spremljanje vsebin potrebujejo posebne prilagoditve. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in si prizadevamo za uvajanje novih tehnologij, ki bodo v bodoče še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja in starejši gledalci. Kaj je zvočni opis? Zvočni opis, imenovan tudi opis slike ali vizualni opis, je posebna tehnika, namenjena predvsem slepim in slabovidnim uporabnikom vizualnih medijev in tudi drugim osebam, ki imajo težave pri branju podnapisov oziroma težko zaznavajo dogajanje v sliki. Pripovedovalec, imenovan zvočni opisovalec, med premori v dialogih oziroma med prazninami v originalnem zvoku opisuje, kaj se dogaja na zaslonu. Pravimo, da prevaja sliko v besedo. Tehnika zvočnega opisovanja slepim in slabovidnim omogoča nemoteno spremljanje filma ali oddaje, saj opisuje dogajanje v sliki, ki ga slepi in slabovidni ne zaznavajo oziroma ga zaznavajo okrnjeno. Z zvočnim opisom je mogoče opisati tista avdiovizualna dela, ki nimajo neprekinjenega teksta oziroma naracije, to pomeni, da imajo dovolj prekinitev, v katere je mogoče vstaviti opis dogajanja v sliki. Katere vsebine so opremljene z zvočnimi opisi? Z zvočnimi opisi so opremljene oddaje lastne produkcije, za katere imamo vse avtorske pravice. To so izbrane dokumentarne in igrane oddaje ter tudi nekatere mladinske in izobraževalne oddaje, ki nastajajo v uredništvih TV Slovenija. Zvočne opise pripravljajo izkušeni zvočni opisovalci, ki jih tudi interpretirajo.
Na dostopno.si najdete vse oddaje, ki so opremljene z znakovnim jezikom. Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki za kakovostno spremljanje vsebin potrebujejo posebne prilagoditve. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in si prizadevamo za uvajanje novih tehnologij, ki bodo v bodoče še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja in starejši gledalci. Kaj je znakovni jezik in kdo so uporabniki znakovnega jezika? Slovenski znakovni jezik je osnovni jezik sporazumevanja med gluhimi. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanja telesa. Prstna abeceda se lahko uporablja skupaj z znakovnim jezikom. V njem se lahko izražajo, poleg tega pa jim ta način sporazumevanja omogoča ustrezen in učinkovit razvoj. Znakovni jezik nima enake slovnice kot govorjeni jezik z istega geografskega območja, saj je znakovni jezik neodvisen od govornega in se razvija znotraj skupnosti gluhih. V splošnih določbah Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakovrednem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje. Znakovni jezik je opredeljen kot jezik sporazumevanja oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Gluha oseba je po zakonu tista oseba, ki je povsem brez sluha oz. oseba, ki zaradi oteženega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik. Javnost je jezik gluhih začela spremljati v TV oddaji Prisluhnimo tišini, ki jo je Zveza gluhih in naglušnih skupaj s TV Koper začela predvajati leta 1980.
Na dostopno.si najdete vse oddaje, ki so opremljene s podnapisi. Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki za kakovostno spremljanje vsebin potrebujejo posebne prilagoditve. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in si prizadevamo za uvajanje novih tehnologij, ki bodo v prihodnje še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja in starejši gledalci. Kaj so podnapisi za gluhe in naglušne Podnapisi za gluhe in naglušne osebe so zapisi (ang. script) govorjenega besedila v filmih ali televizijskih oddajah, ki jih gledalci spremljajo sočasno z gledanjem oddaje. Navadno so vidni na dnu zaslona, lahko pa so postavljeni tudi drugje na zaslonu. Podnapisi za gluhe in naglušne lahko vključujejo tudi dodatne informacije, na primer o šumih in drugih pomembnih zvokih v filmu ali oddaji, s katerimi gluhi in naglušni gledalci lažje razumejo dogajanje na zaslonu. Za gluhe in naglušne gledalce se uporabljajo tudi barvni podnapisi. Z barvnimi podnapisi lahko gluhi in naglušni gledalci prepoznajo osebo, ki govori, čeprav v tistem trenutku ni vidna na zaslonu ali je na primer težko prepoznavna. Katere programske vsebine so opremljene s podnapisi za gluhe in naglušne Na RTV Slovenija v okviru MMC deluje oddelek Podnaslavljanje za gluhe in naglušne. Ta pripravlja podnapise za večino oddaj v slovenskem jeziku, ki se predvajajo na 1. in 2. programu TV Slovenija. Podnaslovljene oddaje lahko gluhi in naglušni spremljajo prek teleteksta, spleta, mobilnih aplikacij in TV aplikacij. Na mesec omogočimo, da gre v TV-program skoraj 1000 podnaslovljenih oddaj, dnevno več informativnih oddaj v živo, druge oddaje (izobraževalne, mladinske, otroške …) pa ob ponovitvah ter za objavo na spletu in v aplikacijah. Število podnaslovljenih oddaj v arhivu se vsako leto povečuje in omogoča bogat arhiv podnaslovljenih oddaj.
Na dostopno.si lahko najdete vse oddaje, ki so opremljene z zvočnimi podnapisi. Na RTV Slovenija si prizadevamo, da so naši programi dostopni tudi za uporabnike, ki potrebujejo posebne prilagoditve za kakovostno spremljanje vsebin. Zato omogočamo posebne tehnike za prilagoditev in intenzivno delamo na uvajanju novih tehnologij, ki bodo v bodoče še izboljšale uporabnikovo izkušnjo. Posebne prilagoditve potrebujejo predvsem osebe z okvaro vida ali sluha, osebe z motnjami branja, starejši in nekateri drugi. Kaj so zvočni podnapisi? Zvočni podnapisi omogočajo sledenje tujejezičnim delom programa, saj so podnapisi v sliki slepim in slabovidnim ter osebam, ki ne zmorejo podnapisov prebrati, nedostopni. Podnapise v sliki bere govorna sinteza in so dostopni na dodatnem zvočnem kanalu. Katere vsebine so opremljene z zvočnimi podnapisi? Z zvočnimi podnapisi so trenutno opremljeni tujejezični deli dnevnoinformativnih oddaj (Poročila, Prvi dnevnik, Poročila ob petih, Dnevnik in Odmevi, Studio 3 in nekatere druge). Z zvočnimi podnapisi opisi lahko spremljate tudi nekatere dokumentarne oddaje.
Ozaveščanje družbe o pravicah in potrebah ljudi z različnimi oblikami invalidnosti je eno od poslanstev javnega zavoda RTV Slovenija. Naša dolžnost je, da jim omogočimo dostop do informacij, ki opredeljujejo njihove pravice in dolžnosti, obenem pa slovensko javnost dosledno opominjamo, da želijo invalidi doseči boljše razumevanje invalidnosti v družbi in se aktivno vključevati v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje v svojem okolju. Za uresničitev teh ciljev je v okviru Multimedijskega centra RTV Slovenija leta 2014 nastal portal dostopno.si, ki omogoča hiter dostop do informacij osebam z različnimi oviranostmi, predvsem gluhim in naglušnim ter slepim in slabovidnim ter starejšim s pešanjem vida in sluha. Na spletnem portalu www.dostopno.si lahko berete članke s področja življenja, pravic, dela in vključevanja v družbo oseb z invalidnostjo, obenem pa je portal tudi zbirališče vseh radijskih in televizijskih oddaj, ki vključujejo te tematike v svoje vsebine, ter oddaj, ki so opremljene s posebnimi tehnikami dostopnosti.
PLANICA - SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU
PLANICA - SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU
PLANICA - SVETOVNO PRVENSTVO V NORDIJSKEM SMUČANJU
Dolina pod Poncami bo končno gostila svetovno prvenstvo. V Planici se nam med 21. 2. in 5. 3. 2023 obetajo izjemni boji tekmovalk in tekmovalcev v smučarskih skokih, tekih in nordijski kombinaciji. V tej zimsko pravljični idili bo tudi RTV Slovenija na vseh treh svojih platformah poskrbela, da bodo gledalke in gledalci lahko uživali v športnih prenosih največjega zimskega športnega dogodka doslej na slovenskih tleh.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir je ustvarjalcem oddaje zaupala svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Neveljaven email naslov
