Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko so se lastniki domačije na Verdu pri Vrhniki odločili, da si postavijo nov dom na mestu starega, so se novogradnje lotili z velikim spoštovanjem do stare domačije. Na izviren in dopadljiv način so združili tradicijo in sodobno tehnologijo. Nastal je dom za 21. stoletje, ki ohranja domačnost starega. Na severu prestolnice nas na daleč pozdravljata dve visoki svetleči stolpnici - zlata dvojčka z enaindvajsetimi nadstropji. Precej visoko od tal smo naleteli na mladostno stanovanje, v katerem ne manjka kreativnih ter inovativnih oblikovalskih rešitev – od prilagodljivih kuhinjskih elementov do funkcionalnih pohištvenih dodatkov, ki optimizirajo prostor na presenetljive načine. Slovenci od nekdaj radi obiskujemo Trst. Nekoč zaradi kavbojk in kave, danes zaradi hrane in privlačnega, živahnega obmorskega vzdušja ter bogate kulturne ponudbe. Vse več se jih tja tudi seli, v naši oddaji smo imeli priložnost spoznati že kar nekaj njihovih domov in z veseljem smo sprejeli tudi nasledje vabilo. V večstanovanjski meščanski hiši, kjer je nekoč živel znani italijanski pesnik in pisatelj Umberto Saba, je stanovanje za svojo mamo in pisarno zase uredila slovenska arhitektka.
Francosko-kitajski dokumentarni film prikaže zgodbo, ki se začne pred dvema milijonoma let, ko je homo erectus zapustil Afriko in prvič stopil na azijska tla. V poledenelih stepah in tropskih gozdovih se je skozi čas postopoma dokopal do ključnih odkritij za prihodnost človeštva. Od odkritja ognja, izdelave orožja do umetniških poslikav jamskih sten. Živel je v skladu z naravo in se ji prilagajal. Nato je homo erectus izumrl in dal prostor drugi človeški vrsti – homo sapiensu. Tudi ta je spoštoval naravo in gojil vrednote deljenja, sprejemanja, človečnosti. Mi, homo sapiens sapiens, smo zadnja preživela človeška vrsta. Kakšna prihodnost nas čaka? LES DERNIERS SECRETS DE L'HUMANITÉ / THE LAST SECRETS OF HUMANKIND / Francija, Kitajska / 2023 / Režija: Jacques Malaterre
Razvedrilna oddaja Japajade šov ponuja edinstveno kombinacijo narodno-zabavne in lahkotne pop glasbe, sproščenih pogovorov, humorja in nostalgičnih trenutkov. S svojo regionalno razpršenostjo zajema goste in tematike z vseh koncev Slovenije ter povezuje mestni in podeželski način življenja. Voditelja oddaje sta Lucija Vrankar - Lucy in Dejan Vunjak. Nova glasbeno zabavna oddaja Japajade šov je zasnovana na način, ki nagovori najširše občinstvo ne glede na starost in življenjski slog. S toplino, glasbo in humorjem ustvarja nepozabne trenutke ter razveselile gledalce pred televizijskimi zasloni.
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
Gost oddaje Profil bo Aleš Šteger, ki je pravkar podpisal roman Ogenj, nastal po motivih iz življenja kontroverzne Ptujčanke Štefke Cobelj, partizanke Zore, predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice. Pesnik, esejist, prozaist, prevajalec, založnik ter pobudnik in dolgoletni vodja Dnevov poezije in vina je avtor šestdesetih knjig, prevedenih v 20 jezikov. Francoski prevod izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo (Au-delà du ciel sous la terre) mu je nedavno prinesel nagrado za poezijo prix Max Jacob Etranger, ki velja za eno od najuglednejših pesniških nagrad v frankofonskem svetu. Voditeljica Nina Jerman.
Drama. Amalia, tridesetletna ženska s skrhano samopodobo, postane mati. Težav, s katerimi se spopada, ni malo: dojenček veliko joka, dojenje boli, primanjkuje ji spanca, je brez volje … Nato pa še Javi, mladi soprog in očka, nepričakovano dobi službo v Madridu in jo namerava za več tednov zapustiti. In to v najbolj neprimernem času, ko se Amalia spopada tudi s poporodno depresijo. Da bi si olajšala življenje, se odloči, da se bo za nekaj časa vrnila k staršem v rodno Baskijo, v njihovo hišo ob obali. Kako jo bodo sprejeli? Tako oče kot mati imata svoje skrbi in nosita vsak svoje breme iz preteklosti. Film je zanimiva študija materinstva v različnih življenjskih obdobjih. CINCO LOBITOS/LULLABY/ŠPANIJA/2022 Režija: Alauda Ruiz de Azúa/Scenarij: Alauda Ruiz de Azúa/Igrajo: Laia Costa, Susi Sánchez, Ramón Barea, Mikel Bustamante, Amber Williams, Lorena López, José Ramón Soroiz, Leire Ucha, Elena Sáenz, Asier Valdestilla García, Nerea Arriola, Juana Lor Saras, Justi Larrinaga, Isidoro Fernández …
BESEDOLOV je zabavno–tekmovalna nova oddaja, v kateri štirje pari tekmujejo v ugibanju besed. Par sta lahko člana iste družine, sodelavca, prijatelja ali osebi, ki sta tako ali drugače povezani. Tekmovalcem so v predtekmovanju za lažje ugibanje na voljo namigi, s katerimi poskušajo uganiti iskano besedo. Zmagovalna para predtekmovanja se v ugibanju besede prav tako s pomočjo namiga pomerita v polfinalu, zmagovalca polfinala pa v finalu igrata za denarno nagrado. Finalista ugibata besedo z osmimi različnimi črkami. Tokrat brez namiga. Osvojeni znesek je odvisen od tega, koliko napak bosta naredila; za vsako napačno črko, ki ni del finalne besede, se nagrada, ki se začne pri 1000 evrih, zmanjša za 200 evrov. Besedolov tekmovalce spodbuja k razmišljanju, uporabi spomina in jezikovnega znanja. Igra je preprosta, namenjena širšemu občinstvu. PRIJAVA NA AVDICIJO: https://www.rtvslo.si/tv/razvedrilni/besedolov
V današnji oddaji govorimo o čedalje pogostejši uporabi elektronskih cigaret med mladimi. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da jih kadi že vsak tretji dijak oziroma dijakinja. Kako to vpliva na njihovo zdravje? David Zupančič, dr. med., spec. infektolog, tokrat gosti dr. Tomaža Čakša z Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Manco Kozlovič, predsednico Mladinske zveze Brez izgovora, organizacije, ki med drugim izobražuje in ozavešča mlade o zdravem načinu življenja. Pred skorajšnjim mednarodnim dnevom higiene rok pa s Sergejo Gregorčič, dr. med., spec. infekt., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja opozarjamo tudi na to, da je pravilna higiena rok pomembna za preprečevanje bolezni.
Andrej Černe se je rodil leta 1933 v Solkanu, v številčni in delavni družini. Otroštvo je preživljal v skromnih razmerah, a z močno povezanostjo domačih. Mama je pridelovala hrano in jo prodajala v Gorici, oče je bil vojni invalid iz prve svetovne vojne. Družina je v času fašizma kljub pritiskom ohranjala slovensko identiteto. Pomembno vlogo so imeli tudi duhovniki, ki so skrbeli za slovenščino pri mašah in pouku. Otroci so že zgodaj zaznali napetosti – partizani so začeli sabotaže, Italijani pa so jih poskušali zatreti. Jeseni 1944 je Solkan pretresel umor vajenca Julija Ceja - ustrelil ga je partizanski terenec sredi belega dne, kar je med ljudmi povzročilo šok in nemir. Po italijanskem umiku so prišli Nemci in razmere so se še zaostrile. Domačini so pod prisilo obnavljali porušeno infrastrukturo, ponoči pa so partizani rušili naprej. Po vojni so se širile govorice o likvidacijah v Trnovskem gozdu in Grgarju. Eden od partizanov je nekoč zaupal kolegom, naj se ne javijo za določene "naloge", saj ga je izkušnja streljanja v Grgarju globoko pretresla. Ljudje so vedeli za morišča, a molčali. Življenje se je po vojni počasi normaliziralo, a spremljala ga je komunistična propaganda. Zgodba Andreja Černeta ni le njegova osebna zgodba, temveč glas celotne generacije, ki je kljubovala vojni, ohranila jezik, kulturo in dostojanstvo.
Potovanje, ki se je z nekaj dni podaljšalo na devet mesecev. Kakšno je zdravstveno stanje astronavtov ob prihodu domov in kaj raziskovanje vesolja pomeni za življenje na Zemlji? Bodo morebitne prihodnje vojne dobljene ali izgubljene v vesolju?
39-letna Isabelle je samozaposlena mama treh otrok. Tako kot veliko drugih mam je tudi ona velikodušna, prisrčna, ranljiva, zaskrbljena, simpatična, smešna in neprespana. Njen vsakdan je kot nevihta. Skrbeti mora za tri otroke, voditi posel, usklajevati urnike pouka in varstva otrok, se sprijazniti z dejstvom, da si je bivši mož našel mlajšo, ona pa nima ljubezenskega življenja, prenašati mora sestro, ki je v vsem boljša od nje, in mamo, ki jo na to ves čas opominja. L'OEIL DU CYCLONE / Perfect Storm / 2021 / Kanada Scenarij: Robin Balzano, Joëlle Bond, Suzie Bouchard, Chloée Deblois, Antoine Desjardins idr. Režija: Alain Chicoine, Julie Hogue V glavnih vlogah: Christine Beaulieu, Joey Bélanger, Véronique Cloutier, Patrick Hivon, Danielle Proulx, Emi Chicoine, Catherine Souffront Darbouze, Juliette Aubé, Luc Senay, Pierre-Yves Cardinal
Neveljaven email naslov
