Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
PRENOVA KOMPOSTNIKA Za vrtove je doma pridelan kompost poceni, a neprecenljivo gnojilo. Rastline oskrbi s hranili, izboljšuje strukturo tal. V tla ga vkopljemo ob prekopavanju jeseni ali spomladi, okoli posevkov ga posujemo kot zastirko. Zakonca iz Črete pa kompostnik prenavljata. Z GAIO NA OBISKU: MATEJINO JAGODIČJE S klubom Gaia smo bili na Gorenjskem, pri Mateji Reš z Vrta okusov. Njen nasad jagodičja je v razcvetu, nedavno pa ga je poškodovala sodra. Z Davorinom Gamserjem, prav tako strokovnjakom za jagodičevje, sta se posvetovala o negi malin, ribeza, aronije ... V POMLAD S SNEŽNO KEPO Še dandanes ima marsikdo na vrtu posajeno očarljivo grmovnico, z njenih vej pa visijo – snežne kepe! Res je, da so njeni 3- do 5-krpi listi opaznejši jeseni, ko se obarvajo rahlo rdečkasto, a kremasta kobulasta socvetja zdaj ukradejo veliko pozornosti. Tudi tokrat je na voljo kar nekaj nagrad v kar treh nagradnih igrah. Več o sodelovanju pa v petek, 3. maja, ob 17.20 na TVS1.
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Sebastjan opazuje svojo lani narejeno visoko gredo. Vedno znova spoznava, da se prezgodnje setve ne obnesejo. Tako se je redkvica, posejana kasneje, že začela debeliti, medtem ko pri zgodnji setvi še ne. S sajenjem plodovk pa še odlaša. KO SADIMO PARADIŽNIKE Preden bomo paradižnike presadili na prosto, jih nekaj dni utrjujemo zunaj v zavetni legi. Ker se paradižnik zelo razveji, naj bo sadilna razdalja med vrstami vsaj 70 cm, v vrsti pa 40 cm. Nasvete o oporah povzema dr. Kristina Ugrinović s Kmetijskega inštituta Slovenije. OPRAŠEVANJE KAKTUSOV V Paviljonu kaktej v Rogaški Slatini lahko občudujemo eno najbogatejših zbirk teh posebnih rastlin v Evropi. Med njimi so že skoraj 90 let stari primerki, med povprečno velikimi pa izstopa komaj kak centimeter 'velik' – najmanjši na svetu. S skrbnico, gospo Lučko, spoznamo opraševanje kaktusov. RABARBARA – ZA NA VRT IN V LONEC Ker rabarbara zavzame kakšen kvadratni meter površine, to upoštevajmo ob sajenju. Pobiramo močne listne peclje, ki so užitni do začetka poletja, kasneje je v njih preveč oksalne kisline. Mateja Reš z Vrta okusov rabarbaro uporablja za zatiranje škodljivcev na vrtu, iz sočnih stebelc pa pričara okusne prigrizke. V tokratni oddaji se lahko potegujete tudi za kar nekaj lepih nagrad. Ne zamudite nas v živo, v petek ob 17.20 na TVS1. navrtu@rtvslo.si
KO PONAGAJA APRILSKO MUHASTO VREME Še vedno se vrtičkarji oziramo v nebo, upajoč, da se napovedi temperatur pod lediščem ne bodo uresničile. Tudi tokrat smo povabili Mišo Pušenjak, specialistko za zelenjadarstvo, da nam pojasni, ali so ukrepi pri zelenjavnih posevkih in sadnem drevju še smiselni. APRILSKI VRT V BELEM Aprila se domišljen vrt gospe Branke v Brunšviku obarva v ... belo! Belo cvetijo drevesa, grmovnice, cvetlice. Ljubiteljica vrtnic tokrat pripoveduje, kako so te trajne rastline našle pot do njenega vrta in srca. PREPLET VRBOVIH VEJ Vrbe se v zgodovini niso izkazale uporabne le za spletanje košar. Sebastjan Lipar jih vidi tudi kot lep okras ob robu vrtov. Tokrat bo pokazal, kako ustvariti edinstveno vrbo, katere deblo bo čez nekaj let videti kot prepletena kita. TRAJNI SEZONSKI NASAD Sezona trajnic in enoletnic je že v polnem razmahu. Čas je, da očistimo trajni sezonski nasad. Klementina Tement predlaga, s katerimi rastlinami nadomestiti odmrle rastline. Posezimo po cvetlici ali zelišču, ki ni užitno le za nas, ampak tudi za čebele. navrtu@rtvslo.si
VLOŽENI CVETOVI MAGNOLIJE Še vedno lahko naberemo zanimive cvetove magnolije. Venčne liste tega okrasnega grma ali drevesa v Jugovzhodni Aziji, od koder izvira, uporabljajo v kulinariki. Dišeči 'material' je hvaležna delikatesa, ki jo pripravimo mimogrede, kot je v Dnevniku lastnih izkušenj storila Ana-Marija Berk. KROMPIR Z mislimi smo morda že pri pečenem mladem krompirčku, a vseeno ne hitimo s sajenjem na prosto. Gomolje posadimo, ko so tla ogreta na vsaj 8 stopinj Celzija in je malo možnosti za aprilske ohladitve. Tako je manj verjetno, da se razvijejo bolezni in škodljivci. ZELENJAVNI VRT Z VANESOM HUSIĆEM Če s krompirjem morda še čakamo, pa v toplih dneh na gredice že sadimo prve rastline v novi sezoni. Tokrat bomo v Vanesovih vrtnih nasvetih izvedeli, na kaj moramo biti pozorni pri kupljenih sadikah in kako vzpostavimo čim bolj zdrav vrt. SPOMLADANSKI NASAD Nepopisno ugodje nas preveva, ko nam ob prebujeni naravi naklonjenost kažejo cvetovi izbranih rastlin, ki smo jih razporedili v spomladanske nasade. Zunanjo zasaditev, ki naj bo v dovolj težkem loncu, s praprotjo, maroško marjetico in drugimi lepoticami opiše Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe. GORENJSKI NAGELJ Z gorenjskimi nageljni, ki bodo poleti pozornost pritegovali z rdečimi cvetovi na dolgih poganjkih, je vse leto kar nekaj dela. Potem ko jih Irena Hozjan že med prezimovanjem redno čisti in škropi proti ušem, pa je aprila zadnji čas, da jih s hčerko pripravita za na okenske police. navrtu@rtvslo.si
ČEBULNA MUHA Kako lukovke zaščititi pred prvim naletom čebulne muhe, pojasnjuje Miša Pušenjak iz KGZS. Pri čebuli ob pokrivanju s kopreno svetuje mešane posevke, saj jih čebulna muha ne odkrije tako hitro kot monokulture. Spoznamo tudi, katere čebule ta škodljivec ne mara najbolj. NENAVADNE GRMOVNICE V PIVOLI Z Meto Pivec se je na obisku kluba Gaia v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru pogovarjala Gajina strokovnjakinja Nevenka Breznik Beton. Posadili sta čajno kamelijo, iz njenih vršičkov v tujini pripravljajo čaj. Občudujemo tudi oljčico pa manj znano grmasto sorodnico naših sadnih dreves... ČAJ IZ SPOMLADANSKEGA CVETJA Po višje ležečih predelih še lahko naberemo trobentice, vijolice, lapuh, pljučnik, morda še kakšno drugo spomladi cvetočo rastlino. Lahko so v pomoč pri izkašljevanju in čiščenju dihalnih poti. Pazimo, da ne izropamo rastišč. Cvetove popolnoma posušimo in hranimo v zaprti embalaži. In spomladanski čaj je lahko tudi jeseni brž nared. NASADI ZA SPOMLADANSKO VZDUŠJE Pomlad je nepreklicno tu, naravo je okrasila s cvetovi in zelenjem. Marija Hrovat iz Profesionalne vrtnarske družbe v cvetočih nasadih prepleta moderne rastline z že starimi znankami, posadi jih v zanimive okrasne posode. Za čebeljo pašo doda kakšno medonosno lepotico.
HERBARIZIRANO CVETJE NA DOMAČIH VOŠČILNICAH Sebastjan Lipar še hrani nekaj stisnjenih rastlin iz srednješolskih dni. Podoben herbarij, kot ga je izdelal takrat, sestavi tudi zdaj. Že pred tedni je vanj dodal nekaj zimskih cvetov... Nato se je lotil izdelave papirne kaše za doma izdelane vizitke. Gost papir, osnova je star časopis, je sušil na herbarijski plošči. Oseben in preprost način za voščila 'po starem', analogno brez elektronskih naprav. VANES POSADI BOROVNICE Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, nepogrešljiv pomočnik in svetovalec na vrtu, si je zamislil, da bi v veliki betonski cevi rasle borovnice. Posadi ameriške in sibirske, razloži, v kakšna tla jih sadimo in kako zanje skrbimo. HRENOVA KAVA Pokusili smo že kave iz najbolj nenavadnih rastlin, tokrat pa vas pred veliko nočjo vabimo na napitek iz korenin hrena. Tom Ajdišek na ekološki kmetiji na Koroškem meni, da je to ena najbolj zdravih kav, primerna tudi za ljudi s previsokim tlakom.
SADIKE DIVJIH BELUŠEV Tudi celinci, ne le Primorci in Vipavci, lahko na vrtove sadimo divje beluše! Mojca Rehar Klančič je iz jeseni nabranih semen vzgojila sejančke, ki so že kmalu po kalitvi razvili močne, razraščene korenine. Za uspešno rast – na enem mestu celo več desetletij – potrebujejo razmere kraške gmajne: lahka, odcedna in humusna ali le rahlo pognojena tla. SPOMLADANSKA DELA V RASTLINJAKU Davor Špehar tudi pozimi v rastlinjaku redno zaliva in rahlja prst. Še bolj prhka je postala, ko se je v dveh mesecih v njej popolnoma razkrojila potička bokaši. Redkvice seje v presledkih, da jih lahko uživa v časovnih razmikih. Upošteva kolobar. Za boljšo rast posevkov je preizkusil že marsikaj, zaupa nam, kaj se najbolje obnese ... RASTLINE ZA ČIŠČENJE ZRAKA V DOMOVIH Nekatere sobne rastline nam, čeprav je to v prostorih težko opaziti, pomagajo pri čiščenju. Gre za večinoma tropske rastline, ki skozi liste vsrkavajo človeku škodljive hlapne organske spojine. Med predelavo za lastno hrano uravnavajo vlažnost v prostoru, zrak pa očistijo prahu, mikrobov. Predstavljamo, katere sobne rastline so odlični čistilci zraka. LJUBENSKE POTICE Konec 19. stoletja so morale biti na cvetno nedeljo butare oz. po ljubensko potice sestavljene iz sedmih vrst lesa. V tem stoletju in po poplavah, ko si narava še ni opomogla, pa je mladi Tomaž izbral nekaj vej tise, vrbe in bršljana, s katerega bingljajo črne jagode. Vas zanima, kakšno potico je sestavil s pomočjo očeta Tadeja?
1. ORODJE ZA GLADEK REZ Zimska rez sadnega drevja se zaključuje, kot zadnje porežemo breskve, kjer rez opravimo v času cvetenja. Kakšno orodje - škarje in žage - potrebujemo, iz praktičnih izkušenj svetujeta zakonca Plohl Krevh iz Črete. 2. SAJENJE IN SETVE V VISOKI GREDI V letošnji sezoni spremljamo posevke v visoki gredi, ki jo je Sebastjan Lipar postavil lani ob letni kuhinji. Pove, kje ga je lani polomil, in katere setve ter sajenja opravimo marca. 3. ZA DOBRE SADIKE PARADIŽNIKA Uspešnost sezone radi merimo po pridelku paradižnika. Za dobre plodove potrebujemo poleg ustreznega poletnega vremena poletja tudi zdrave, čvrste sadike. O vzgoji sadik smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo, dr. Kristino Ugrinović iz Kmetijskega inštituta Slovenije. 4. KOLAČ S POKUHANIMI BELUŠI Nekaj aprilskega dežja in zmerno tople pomladi je treba, da v kraških gozdovih vzniknejo divji šparglji. Izvedeli smo, da jih je mogoče kupiti tudi kot sadike, za pokušino pa v tokratni oddaji predstavljamo odličen kolač z beluši. navrtu@rtvslo.si
PRESAJANJE ČEŠNJE Začetek marca je še čas za presajanje sadnega drevja in okrasnih rastlin. Na vrtu Sebastjana Liparja raste mlada češnja, ki je divje zrasla ob matičnem drevesu. Ker je kosilnica ni ujela, jo je Sebastjan pred tremi leti cepil, pred nekaj dnevi pa presadil na novo mesto, kjer bo imela več prostora. MAREC NA VISOKIH GREDAH IN V RASTLINJAKU Visoke grede različnih višin sta Marko in Jure sestavila iz odpadnih materialov. Obložene so z gumbasto folijo, na dnu pa imajo mrežo proti voluharjem. Z Nevenko Breznik Beton iz kluba Gaia sta posadila prej doma nakaljen grah. Marko pa medtem v ogrevanem rastlinjaku vzgaja toploljubne plodovke in potaknjence okrasnih rastlin. POSEBEN ŠOPEK ZA DAN ŽENA Ob mednarodnem dnevu žena je cvetličarski mojster Simon Ogrizek sestavil osupljiv šopek. Poleg vrtnic in suhih zajčjih repkov je uporabil občutljive tulipane, pa veje okrasnega ribeza, bršljana, ki jih našel na dvorišču dvorca Gutenbuchel v Šoštanju. Seveda pa naj podarjen šopek spremljajo tudi vsakodnevno izkazano spoštovanje nežnejšemu spolu. navrtu@rtvslo.si
ZBIRKA KAKTUSOV JANEZA PAHORJA V Mariboru smo obiskali Janeza Pahorja, zbiratelja kaktusov. Nad njimi se je navdušil pred dvema desetletjema, verjel je, da zanje ni treba veliko skrbeti. Prvi kaktusi so mu zaradi neprimerne oskrbe večinoma zgnili, kar je pripeljalo do tega, da se je v kaktuse in njihovo vzgojo poglobil. Kaktuse tudi presaja, zanje priprave domačo mešanico. REZ JABLANE Začenjamo z novo rubriko: Vanesovi vrtni nasveti. Vanes Husić opravlja rez sadnega drevje. Rez je opravil na jablani, vzgojeni iz sejanca, ki jo je v minulih letih nekoliko zanemaril. Kje jablane rodijo, kaj potrebujemo za dobro rez in katere veje odstraniti, izveste v rubriki. NASAD JAGOD Da bi se aprila že lahko posladkal s kakšno jagodo, je Jernej Mazej posadil t.i. frigo sadike. S sadik je odstranil cvetove, pri tem pojasnil, zakaj je to storil. navrtu@rtvslo.si
SEBASTJANOVA VISOKA GREDA Lansko obilje padavin je botrovalo odločitvi Sebastjana Liparja, da na terasi postavi visoko gredo. Dolga je 4 metre, široka 70 cm. Vanjo sadi zelenjadnice in začimbnice, ki jih uporablja v letni kuhinji. Februarja je očistil prezimne vrtnine, posadil česen in porezal figo, ki gredo senči poleti. ZIMSKA REZ AKTINIDIJE Majhno teraso hiše ob vinorodnem Bizeljskem že trideset let prekriva aktinidija. Če bi jo razgrnili, bi površina brajde znašala le od 10 do 12 kvadratnih metrov, z nje jeseni naberejo okrog 300 sadežev. Da aktinidija dobro obrodi, hkrati pa ne prekrije še strehe, skrbi Primož Dececco, ki pravi, da je rez najbolje opraviti v prvi polovici februarja. KO ZACVETI SOBNA RASTLINA Veseli smo, ko nas s cvetenjem razveseljujejo sobne rastline, za katere redno skrbimo. Veselje je toliko večje, če zacveti lončnica, za katero sploh ne vemo, kakšne cvetove ima. To se je zgodilo zakoncema Legradić v Cerkljah na Gorenjskem. Zacvetela je stara zmajevka.
SETVE FEBRUARJA Na vrtove že lahko posejemo korenček. Sicer pa zaenkrat setve opravimo v rastlinjaku ali v lončke, da jih bomo kasneje, ko bo primerno vreme, presadili na zunanje grede. Fanči Perdih še svetuje, kako 'prelisičiti' še ne dovolj ogreto naravo pri lukovkah. SUKENSKI REGUT Sukenski regut raste na poljih okrog Solkana, kjer naplavine pusti reka Soča. Prestati mora slano in siljenje v temnem prostoru, da se okrepi srčika in se značilno rdeče obarva. Po čiščenju ga na mizi mimogrede zamenjamo z vrtnico... ZELENI SVET MONSTER V vlogi kraljic naših dnevnih sob in poslovnih prostor se odlično znajdejo! Monstere ustvarijo iluzijo tropov s svilenimi, pahljačam podobnimi listi, velikimi tudi meter. Poleg značilne luknjičavosti postajajo moderne zaradi beline na listih. navrtu@rtvslo.si
Neveljaven email naslov
