Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Septembra z asimin pobiramo sadeže, ki jih imamo tudi v Sloveniji vse raje. Uporabni so tudi listi, iz posušenih pripravljamo naravni insekticid.
V Vrtnarstvu Alt so si letos omislili nenavaden vrt; pod visoko kovinsko ogrodje so maja posadili sadike zelenjadnic, predvsem plodovk, z vsega sveta. Poleti je veliko deževalo in toploljubne rastline so se slabše razraščale, ponagajal je tudi krt... toda pridelek je kljub temu zadovoljiv.
Z mag. Natašo Ferant iz žalskega Vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin spoznavamo značilnosti bratov: pravega in sladkega pelina. Oba sta zdravilna, prvi za želodčne težave, drugi je proti virusnim in bakterijskim okužbam.
Visoke grede naj ne bodo nikoli prazne. S klubom Gaia letos spremljamo gredo v Želimljem. Po slabši poletni beri plodovk je že na vrsti jesenska zasaditev.
Del suhozida, ki obroblja parcelo, so Plohl Krevhovi spremenili v visoko gredo. Z namakalnim sistemom so poskrbeli, da se vrt oskrbuje tudi takrat, ko njih ni na vikendu.
Parkirišče Mozirskega gaja se je prejšnji petek spremenilo v zeleno oazo, tja so prostovoljci pripeljali sadike zelenjadnic, zelišč, vrtne lonce in substrate. Z vrtički v posodi smo prizadetim v poplavah posadili zeleno iskrico upanja.
Ko v obmorskih krajih dozorijo fige, vemo, da se poletje poslavlja. Na Krku smo z bogato razraščenega drevesa nabrali sladka soplodja, mehkejše plodove porabili za pecivo, čvrstejše vložili v kompot.
Pri Plohl Krevhovih si obetajo dober pridelek sladkega krompirja. Posajen je na grebene, ki so zdaj že preraščeni z listjem. To in stebla, na katerih so tudi koreninice, zdaj prikrajšujejo, da bi se gomolji še bolj odebelili. Ta slakovka se po njihovih izkušnjah skladišči bolje kot 'običajni' krompir.
V Zgornji Savinjski dolini, ki so jo prizadele nedavne poplave, živi Jernej Mazej. Da bi tistim, ki so ostali brez vsega, vsaj malo olajšal razmere, organizira dobrodelno akcijo Posadimo upanje. Poleg darovalcev semen, sadik in vrtnih pripomočkov bo prav prišel vsak par rok, ko bodo poplavljenim pomagali zasaditi nove vrtove. Podrobnosti v oddaji Na vrtu.
Precej upanja, da si vsaj nekaj zelenjave pridelamo še jeseni, vliva Anka Alt iz Pristave. Uporabila je stara korita za cvetje, nasula kakovostno zemljo in posejala korenček. Motovilca ni posejala, ampak je posadila sadike take sorte, ki jo lahko obtrgavamo dlje časa.
Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline KGZS Zavoda Maribor, svetuje, kaj storiti po poplavah. S čim se lotiti revitalizacije vrtov, če je povodenj odnesla zgornjo plast prsti ali jih je popolnoma razmočila, kaj z zorečimi neoporečnimi pridelki ... Da zemljo oživimo za prihodnje leto, svetuje setev za zeleno gnojenje.
Obiskali smo najbolj strm vrt v Sloveniji. Lastnik Jože Franc je trajnice, grmovje in drevesa zasadil skupaj z ženo leta 1971. Še danes se večkrat na dan povzpne po strmih stopnicah, da pokosi, poreže, očisti in posadi kaj novega v divjem, a estetsko dovršenem vrtu. Zgodba o tem, kako je vrt nastal na izrazito skalnatem in strmem območju, ter spomini na nekatere darovalce potaknjencev in sadik.
Neveljaven email naslov