Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srbska pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je edina pravoslavna sakralna zgradba na Slovenskem. Temeljni kamen za cerkev so položili leta 1932, uradno pa je bila dokončana 23. oktobra 2005, ko jo je posvetil srbski patriarh Pavle. Takrat so v oltar položili tudi relikvije sv. Atanazija Velikega. Leta 2010 jo je mestni svet Mestne občine Ljubljana razglasil za kulturni spomenik lokalnega pomena.
»40 dni brez alkohola«: »Vir veselja in povezanosti« je geslo, ki nas vabi, da se v postnem času pridružimo preventivni akciji »40 dni brez alkohola«. Akcijo že 19. leto zapovrstjo skupaj s številnimi sodelavci pripravlja Slovenska karitas. Z akcijo« Ne pozabimo« pa Slovenska karitas in tednik Družina v sodelovanju z lokalnimi karitas jugovzhodne Evrope pomagajo revnim v Severni Makedoniji, Albaniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji.
» Tečaji pridiganja«: Evangelijske cerkve pripravljajo tečaje za pridiganje in pridigarske klube. Poudarjajo pomen umeščanja svetopisemskih odlomkov v kontekst iz katerega so vzeti in prilagajanje pridige ciljni publiki. Pastorja Aleš Lajlar in Todd Hunnicutt sta nam predstavila tečaj pridiganja, ki ga pripravlja mednarodno združenje Langham.
V soboto, 10. februarja so tibetansko novo leto praznovali tudi v budistični skupnosti Dharmaling, ki ima svoje prostore v vasi Brdce nad Doberno. V novo leto so vstopili z molitvami, meditacijami in druženjem.
V muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled gostujoča razstava »Svetlobne lise: Biti ženska v holokavstu«. Pripravil jo je spominski center Yad Vashem, za slovenski prevod pa je poskrbel Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Ob tej razstavi se je porodila zamisel tudi za manjšo razstavo »Slovenske taboriščnice v nacističnih koncentracijskih taboriščih«, ki je prav tako nastala v sodelovanju Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.
V Mini teatru v Ljubljani je bila 25. januarja osrednja slovenska prireditev ob Mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Spominsko slovesnost so pripravili Judovski kulturni center Ljubljana, Judovska skupnost Slovenije in Liberalna Judovska skupnost Slovenije.
Sebastian in Glorija Forjan sta pastorja v Evangelijski krščanski cerkvi Radovljica. Svoje življenje sta posvetila delu za skupnost, svojim trem sinovom in drug drugemu. A na prvem mestu je zanju Sveto pismo – njuno vodilo, navdih in zakladnica modrosti.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
V oddaji spremljamo dogodke v manjših verskih skupnostih in pripravljamo prispevke, ki omogočajo gledalcem širše razumevanje simbolike, nauka in dogodkov v verskih skupnostih. Odzivamo se na aktualne dogodke in odgovarjamo na vprašanja, ki so povezana s posameznikovo identiteto in nacionalno zavestjo.
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Med žrtvami je bilo tudi več kot tisoč šesto članov Krščanske skupnosti Jehovove priče. Med njimi tudi Franc Drozg, ki ima posebno mesto na razstavi z naslovom »Vijoličasti trikotniki«.
Celjska Mohorjeva družba je objavila Knjižni dar za leto 2024. V njem so poleg Mohorjevega koledarja za aktualno leto še štiri knjige: R. Mlinar: Kamav tu, H. Klingberg: Ko nas pokliče življenje, A. Srovin Coralli in F. A. Tuero: Pravica do sladkega, A. Kokalj in N. Berezina: Kanglica morske pene.
''Zbirka Cerkveni očetje" Mohorjeve družbe zadnja štiri desetletja predstavlja izbor klasičnih krščanskih del, ki so jih napisali tako imenovani cerkveni očetje, in ostaja pomembna tako za verske študije kot tudi za širši kulturni kontekst, saj ponuja vpogled v zgodnje krščanstvo in njegovo duhovno dediščino. Sveža, že 25. knjiga v zbirki, je najbolj znamenito delo Atanazija Aleksandrijskega – O učlovečenju. Uredil in prevedel jo je mag. Jan Dominik Bogataj, OFM, ki je zanjo pripravil tudi spremno študijo.
Neveljaven email naslov
