Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Osmi dan: po dokončnem zaprtju sredi septembra se bodo začele priprave na prenovo kopališča Ilirija, tam bo zrasel sodoben športni center. Pozanimali smo se o zanimivih dogodkih iz časa, ko je bilo kopališče pomembno družabno središče. Poizvedeli smo, kaj bo od stare Ilirije ostalo in kakšen bo kompleks avstrijskega arhitekturnega biroja Lorenz Ateliers. Po videozvezi se bomo pogovarjali s kanadsko pisateljico in pesnico Larisso Lai, ki je letošnja gostja mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Zanimalo nas bo tudi, zakaj je Maribor še vedno brez mestnega kina. Udarnik se je namreč zaprl že pred petimi leti, trajnih rešitev, predvsem glede lokacije kina, pa žal še ni. Predstavljamo zanimivo zgodbo v Piranu rojenega slikarja Cesareja dell'Acque. Gre za pri nas še precej neznano ime, čeprav velja za enega od pomembnejših slikarjev zgodovinskih motivov iz 19. stoletja. Pogovarjali smo se tudi z edinstveno džez pevko Dee Dee Bridgewater. V preteklosti se je preizkusila v marsičem, tudi v igranju, ter za vlogo v muzikalu The Wiz prejela osrednjo nagrado broadwayskih gledališč – tony.
V oddaji Osmi dan ob knjigi Ogenj, ki je zajel Evropo, razmišljamo, zakaj je zgodovina tržaškega Narodnega doma tudi zgodovina slovensko-italijanskih odnosov. V Berlin bomo poklicali Joachima Jägerja, direktorja enega arhitekturno najzanimivejših muzejev, prenovljene Nove narodne galerije. Pogovarjali smo se s svetovno znanim fotografom Rogerjem Ballenom, utemeljiteljem intenzivnega in temačnega "balenesknega" sloga, ki razstavlja v ljubljanski galeriji Jakopič. Predstavljamo nagrajence canskega filmskega festivala. Pa še o minuli teden umrlem britanskem bobnarju Charlieju Wattsu, ki je svoj ritem v glasbo kultnih Rolling Stonesov brezkompromisno klesal kar 58 let.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili zgodbe fotografov, ki so osamosvojitev Slovenije spremljali skozi objektiv. V Kopru smo posneli pogovor z bosanskim slikarjem Safetom Zecom, ki na Obali predstavlja dela iz dveh obsežnih serij. Preverili smo, kakšne so spremembe Zakona o vodah, o katerih bomo odločali na referendumu, in zakaj je pomembno, da varujemo priobalne pasove. Obiskali smo novi Muzej bančništva Slovenije, ki predstavlja zgodovino in ključne naloge centralne banke ter njihov vpliv na vsakodnevno življenje in odločitve posameznikov. Ob zaključku Evropske prestolnice kulture – Reka 2020 smo si ogledali razstavo Nepoznani Klimt, na kateri so po 136 letih ponovno razstavljene slike Gustava in Ernsta Klimta ter Franza Matscha, ki so bile ustvarjene za Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca. V Neaplju pa smo obiskali Kampanjski gledališki festival, na katerem so zbrani vrhunski italijanski in mednarodni ustvarjalci.
Pred 200 leti je bila Ljubljana štiri mesece središče evropske diplomacije, saj je v njej potekal kongres Svete alianse, zveze monarhov, ki so želeli preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kako je zasedanje potekalo, smo se pozanimali v Mestnem muzeju, kjer pripravljajo tudi razstavo na to temo. Razvoj gospodinjske tehnike je sedaj mogoče videti v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Tam so odprli razstavo ob 50-letnici razvoja tovarne malih gospodinjskih aparatov iz Nazarij, ki je največji tovrstni obrat v Evropi. Od kultne Gorenjeve stenske tehtnice pa do inovativnih kuharskih robotov, ki so vplivali na organizacijo in kreativnost v naših kuhinjah. Glasbenik Vasja Vipotnik, bolj znan kot trnovski reper Skova, je po dolgih letih izkušenj na prizorišču hip hopa ustanovil skupino Skovani in samozaložil avtorski prvenec Theatrum, ki že žanje odlične kritike, saj Skova v pripovedi kaže "brutalno širino, združuje mentalno veščino z verbalno ostrino v genialno spojino, intelektualno lastnino, ki je ne dobiš z materialno dobrino", kot pravi v skladbi Rap Michelangelo. Nov projekt pa je hommage Trnovemu, ki je tokrat kraj srečnega imena, čeprav se ni izognilo procesu gentrifikacije, in raznovrstni druščini, ki tvori trnovsko skupnost. Izar Lunaček je doktor filozofije, akademski slikar, ilustrator in stripar, vendar ne nujno, da v tem vrstnem redu. V zadnjem času je najbolje poznan kot stripovski aktivist, ki je zagrešil festival stripa Tinta, vodi pa tudi atelje in striparnico Stripolis, kjer je ob svoji dvajsetletnici priredil krajšo razstavno retrospektivo dosedanje striparske poti.
V oddaji Osmi dan smo spremljali okroglo mizo o politikah spominjanja v postresničnostni družbi, ki so jo pripravili profesorji Oddelka za zgodovino. S čim se srečuje zgodovinopisje v času, ko so teorije zarot privlačnejše od obsežnih študij in ko je celo uradna politika pripravljena prezreti sodobne strokovne smernice? Gostja v studiu bo zgodovinarka Petra Svoljšak, prejemnica nagrade za najboljšo zgodovinopisno študijo. Preverili smo, kako je z gradnjo nove univerzitetne knjižnice NUK 2. Načrtovanje nove stavbe se je namreč začelo že v osemdesetih letih, a je še zmeraj nimamo. V sodelovanju s partnersko mrežo Centra za kreativnost je nastala serija člankov, v katerih strokovnjaki predstavljajo aktualno dogajanje na posameznih področjih ustvarjalnega sektorja, od oblikovanja in turizma do glasbe in plesa. V kakšnem finančnem položaju so se po zdravstveni krizi znašli ustvarjalci pri nas in v tujini in kakšni izzivi jih čakajo? Spremljali smo še baletni ansambel SNG Ljubljana, ki je gostoval na plesnem festivalu InDanza v Bolzanu, ki želi v obdobju po pandemiji umetnost približati ljudem in oživiti Južno Tirolsko.
V oddaji predstavljamo reportažo iz Benetk, kjer se je vendarle odprla težko pričakovana in lani odpovedana 17. mednarodna razstava arhitekture La Biennale di Venezia. Letošnja tema, ki jo je izbral libanonsko-ameriški kustos Hashim Sarkis, je: Kako bomo živeli skupaj? Skorajda preroško je bila izbrana le nekaj mesecev pred izbruhom koronavirusa. Slovenski paviljon nanjo odgovarja s projektom Skupno v skupnosti. V studio smo povabili direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Boga Zupančiča. Ob razstavi o prvem Plečnikovem asistentu Francetu Tomažiču v Plečnikovi hiši smo se pozanimali o posebnostih arhitekture tega funkcionalističnega arhitekta ter si ogledal stanje nekaterih njegovih objektov. Del oddaje posvečamo literaturi, Beletrinin festival Fabula je gostil češkega avtorja Mareka Šindelko, ki je pozdravil slovenski prevod svoje mednarodne uspešnice, pretresljivega romana o begunstvu Utrujenost materiala. Želel je spodbuditi širši razmislek o človeški izkoreninjenosti in odtujenosti, pa tudi o medijski manipulaciji z resničnostjo. Pogovarjali smo se še z nominiranci za Cankarjevo nagrado, priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku. To so Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili reportažo dopisnika Janka Petrovca, ki se je odpravil po kulturnozgodovinskih poteh Danteja Alighierija. Slavnostno zaznamovanje 700. obletnice smrti pesnika in očeta italijanskega jezika se v Italiji bliža vrhuncu. V številnih mestih zaradi rahljanja epidemičnih ukrepov zdaj znova prirejajo dogodke, odpirajo muzeje in postavljajo razstave, ki sta jih navdihnila Dante in njegovo delo, zlasti versko-alegorični ep Božanska komedija. Med njimi so Firence, kjer se je Dante rodil; Forlì, kjer je našel eno prvih zatočišč v svojem dvajsetletnem izgnanstvu; in Ravena, kjer se je naposled ustavil in našel tudi večni počitek. Spremljali bomo začetek 8. Mednarodnega trienala umetnosti in okolja EKO 8, ki ga pripravlja Umetnostna galerija Maribor. EKO 8 bo potekal v prostorih nekdanje tekstilne tovarne Hutter/MTT v industrijski coni Melje v Mariboru. Posvečen bo vizualni umetnosti, ki komentira številne spremembe na svetovni ravni in ožje ter raziskuje, kako te vplivajo na okolje, v katerem živimo in od katerega smo odvisni. V studiu se bomo pogovarjali z umetniškim vodjem trienala Alessandrom Vincentellijem, ki je za razstavo z naslovom Pismo za prihodnost združil projekte tridesetih mednarodnih umetnikov. Znana je deseterica finalistov za desetnico, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev in ki spodbuja otroško in mladinsko književnost. Ob tem se bomo vprašali, kakšna je kvalitetna mladinska literatura in kaj privablja mlade bralce. V ateljeju bomo obiskali kiparko in slikarko Anjo Kranjc. Na 9. festivalu likovnih umetnosti, ki je potekal v Kranju lansko leto, je dobila glavno nagrado. V prostorih Gorenjskega muzeja in v Mali galeriji likovnega društva Kranj so pripravili razstavo njenih del.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili zanimivo zgodovinsko ozadje in vizijo pravkar prenovljene ljubljanske meščanske Vile Zlatica, ki je bila dom narodnega buditelja, antifašista in priljubljenega župana Ivana Hribarja. V vili je sedaj na ogled muzejska zbirka, posvečena bivalni kulturi ljubljanskega meščanstva in delu župana Hribarja, svoj program pa bo v njej izvajal Forum slovanskih kultur, saj je bil Ivan Hribar povezovalec slovenskega prostora in sorodnega slovanskega sveta. Obiskali smo razstavo Vezi: Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama, ki je na ogled v Nacionalnem muzeju za moderno umetnost v Zagrebu. Nastala je v sodelovanju z Galerijo Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in osvetljuje nekatere povezave med slovenskimi in hrvaškimi umetniki. V Mestni galeriji Nova Gorica smo si ogledali razstavo slovenskih slikarjev z naslovom Slikarstvo zdaj!, Painting Now! Kustos aktualne razstave v Novi Gorici Andrej Medved je pri pripravi poskusil z drugačnimi izhodišči. K sodelovanju je povabil 13 umetnikov, rdečo nit pa lahko razberemo že iz naslova: gre za novo slovensko slikarstvo, ki nastaja v tem trenutku. In še zgodba o uspehu: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož je po dvajsetih letih prizadevanj pridobil v last tapiserije Marija Preglja. Cikel osmih tapiserij za butik Koteks Tobusa (kasneje KOTO) v Ljubljani je Pregelj snoval leta 1966. Muzej je že od leta 2000, ko je v restavratorski atelje za tekstil sprejel cikel osmih Pregljevih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modernizma. Slovenski avdiovizualni sektor v hudem krču čaka: vlada bi morala že pred tremi meseci potrditi svet Slovenskega filmskega centra, da bi lahko stekli finančni in programski načrti ter črpanje že odobrenega denarja. Čaka pa tudi na implementacijo evropske direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, po kateri bi tudi za avdiovizualne ustvarjalce končno začele veljati na področju glasbe in literature že uveljavljene pravice do pravičnih nadomestil za javno rabo njihovih del.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili pravkar odprto razstavo Večje od mene – Junaški glasovi iz nekdanje Jugoslavije v italijanskem nacionalnem muzeju 21. stoletja MAXXI v Rimu. Razstava kustosinje Zdenke Badovinac je že pred časom dvignila veliko prahu pri nas, saj se je Slovensko veleposlaništvo v Rimu odločilo, da je ne bo podprlo. Razstava v najpomembnejšem muzeju sodobne umetnosti v Italiji bo predstavila sodobno umetnost z območja nekdanje Jugoslavije, sodelovali bodo številni slovenski umetniki. Razmišljali bomo o temi, ki nenehno spremlja vizualno umetnost, o vprašanju avtentičnosti. Ponaredki in kopije v vizualni umetnosti niso redkost. Za trgovino z rožjem in drogami je trgovina z umetniškimi deli tretja najbolj donosna trgovinska menjava na svetu. Mnoga dela seveda niso avtentična, morda je celo do 40 odstotkov ponujenih del ponaredkov, nekateri umetniki, denimo Salvador Dali, pa so celo sami odobrili nastajanje del pod njihovim imenom, ki so jih izdelali drugi. O ponaredkih v umetnosti smo govorili z avtorjem knjige o tej temi, nemškim umetnostnim zgodovinarjem Hubertusum Butinom. V oddaji bomo spremljali tudi spremembe ukrepov na področju kulture. Že več kot leto dni je javno življenje praktično ustavljeno. Kaj to pomeni za kulturno-ustvarjalni sektor, ki je tesno povezan z dogodki, in v kakšnem položaju so se znašli prekarni delavci, ki ne morejo opravljati svojega dela? In še o eni najdlje predvajanih oddaj na naši televiziji. 40 let je minilo, odkar je v nedeljo zjutraj s TV-zaslonov prvič pokukal Živ žav. Uredniki javne televizije že od prvega trenutka skrbijo, da imajo naši najmlajši gledalci na voljo nabor najkakovostnejših risank, pa tudi za to, da so za slovensko občinstvo prilagojene na najvišji ravni.
V oddaji Osmi dan predstavljamo predvidene posege v najstarejšo kartuzijo v srednji Evropi – Žičko kartuzijo – ki razdvajajo strokovno javnost. Najbolj sporna je načrtovana premična streha na cerkvi Janeza Krstnika, ki je po mnenju nekaterih tujek v sedanjem kompleksu, drugi pa jo zagovarjajo kot zaščito ostalin. Svetovna glasbena industrija se je v letu pandemije okrepila za 7,4 odstotka zaradi povečanega obsega pretočnih storitev. A sistem razdeljevanja prihodkov od avtorskih pravic je zasnovan tako, da koristi le največjim zvezdnikom. V Sloveniji so prisotni vsi veliki plačljivi ponudniki, a digitalni glasbeni trg je slabo razvit. Najpogosteje glasbo poslušamo na brezplačnem kanalu Youtube, s katerim pa Slovenija edina v EU nima sklenjene pogodbe. Odgovornost drug na drugega prelagata Urad za intelektualno lastnino in SAZAS, medtem pa glasbeniki ostajajo brez zaslužka. Ob svetovnem dnevu plesa, ki je 29. 4., s sogovorniki razmišljamo o novih načinih spremljanja plesnih predstav, ki jih odkriva mednarodna plesna mreža Aerowaves. Mreža, ki letos praznuje 25 let delovanja, povezuje plesalce, koreografe in programske vodje gledališč. Svoje ustvarjanje nam je predstavila Joni Zakonjšek, ena najpomembnejših slikark srednje generacije pri nas. Po študiju se je preselila v Belo krajino, kjer se posveča slikarstvu in zen budizmu, oboje pa je z njenim življenjem spleteno v neločljivo celoto. Vedno znova se vrača k motivom narave, predvsem travnikov in dreves.
V oddaji Osmi dan predstavljamo fotografa Cirila Jazbeca. Poleg Joca Žnidaršiča, Matjaža Krivica in Matica Zormana je sedaj tudi Jazbec prejel prestižno nagrado World press photo. Gre za izjemen uspeh, saj je bil nagrajen za fotografsko zgodbo v kategoriji Okolje. Žirijo je prepričal s fotografijami, ki so nastale v Ladaku, na severu Indije. Z vpletenimi v prenovo Plečnikovega stadiona se bomo pogovarjali o tem projektu, ki še vedno ni uresničen. Predstavili bomo tudi mnenja nekaterih drugih arhitektov. »Dolgo časa nisem mogel napisati ničesar o punk poeziji. Preveč je bolelo tisto, česar nismo izrekli, izkričali do konca.« S temi besedami je pesnik in pisatelj Esad Babačić pospremil izid antologije slovenske punkovske poezije z naslovom Zamenite mi glavo. Historično mestno jedro Kopra, ki je v celoti zavarovano kot kulturni spomenik, ima več propadajočih zgodovinskih stavb. Raziskali bomo žalostno usodo praznih koprskih palač, ki nazorno kaže na nujnost vključevanja kulturne dediščine med prednostne naložbe in učinkovitejšega črpanja evropskih sredstev. V oddaji bomo razmišljali še, kakšne spremembe prinaša tehnologija veriženja blokov na trg umetnosti. Ali gre za novo priložnost za umetnike ali za še en prenapihnjen balon?
Eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih projektov v Mariboru je obnova Minoritskega kompleksa. Traja že več kot desetletje, v zadnjih fazi pa se zaključuje z obnovo Vojašniškega trga s pripadajočimi objekti. V oddaji odstiramo zgodovino tega spomenika in ugotavljamo, kako nove arhitekturne rešitve funkcionalno nadgrajujejo njegovo zgodovinsko srednjeveško jedro. Predstavljamo Tehniški muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen pred natanko 70 leti. Gre za osrednji muzej, ki skrbi za ohranjanje tehniške dediščine, jo zbira, hrani, proučuje, dokumentira in jo prikazuje. Ena od najpomembnejših nalog muzeja v Bistri je vzgajanje mladih v duhu pomena ohranitve vedenja o tehnološkem znanju naših prednikov. Kljub pomembnim nalogam, ki jih imajo muzealci v Tehniškem muzeju, pa se pri svojem delu spopadajo z vse težjimi pogoji. Kakšne zagate nam predstavljajo nova družbena gibanja, kot sta MeToo in Jaz tudi, smo se vprašali ob HBO-jevi dokumentarni seriji Allen versus Farrow. Ta se ukvarja s skoraj tridesetletnimi obtožbami igralke Mie Farrow, da je njen tedanji partner, režiser Woody Allen, seksualno nadlegoval njuno sedemletno hčer Dylan. Allen ni bil nikoli obsojen in je obtožbe od nekdaj zanikal. Predstavili bomo Forum nove glasbe, nov festival, ki štafeto prevzema od ugaslega festivala Slowind. Nadaljuje njegovo 20-letno tradicijo predstavljanja najsodobnejše klasične glasbe in jo nadgrajuje s pogledom na vzhod Evrope. Prvi vabljeni kurator festivala Ondřej Adámek je zasnoval komunikativen program z naslovom Ura telesa, ki povzema njegov razmislek o ritmu, pulzu glasbe, ki ima moč premakniti naša telesa.
Neveljaven email naslov
