Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Operi v Ljubljani smo si ogledali balet María de Buenos Aires. Koreografijo za glasbo Astorja Piazzolle je prispeval Renato Zanella in na odru združil veliko ekipo ustvarjalcev, ki jih povezujejo glasba, igra, petje in ples. Obiskali smo ljubljanski koncert alžirske glasbene zvezdnice in aktivistke Souad Massi. Med drugim je spregovorila o pogumu in odločenosti, da kljub grožnjam s smrtjo v svojih pesmih širi ideje o enakopravnosti in svobodi. Tudi pogovor v studiu bo povezan z glasbo. S soustanoviteljem festivala Ment in poznavalcem sodobne popularne glasbe Andražem Kajzerjem bomo med drugim govorili o pomenu festivala Ment ter o aktualnih vprašanjih s področja glasbene industrije. Sodobne izzive na področju modnega oblikovanja pa krojijo predvsem nova tehnologija in družbene spremembe, oblačil ne opredeljuje več spol, ampak način življenja. Pogovarjali smo se z eno od naših najuspešnejših modnih oblikovalk, Natašo Čagalj. Ta v zadnjih desetletjih sodelovala s Stello McCartney, Victorio Beckham in številnimi modnimi hišami, zdaj pa je zasnovala svojo znamko Souvenir stand, ki nastaja iz recikliranih materialov.
V oddaji Osmi dan predstavljamo igrani dokumentarni film Viharnik z roba. Skozi zgodovino slovenskega alpinizma obuja zgodbo zanesenjakov, zbranih v Turistovskem klubu Skala. S filmom o Skalaših se bo odprl letošnji, tj. 18. Festival gorniškega filma, čigar dolgoletni vodja in ustanovitelj Silvo Karo nas bo obiskal v studiu. Ob aktualnem dogajanju glede nakupa stavbe na Litijski, ki naj bi jo uporabljali kot sodno stavbo, s strokovnjaki razmišljamo, zakaj sodišče ne more biti umeščeno kamorkoli in kakšna stavba bi bila zanj primerna. V preteklosti so bili namreč ustrezno izpeljani kar trije javni arhitekturni natečaji, a vendar do njihove uresničitve nikoli ni prišlo. V avstrijski operni hiši v Gradcu pa smo obiskali premiero opere Gorenjski slavček Antona Foersterja iz leta 1872. Posebnost uprizoritve je, da so jo izvedli v slovenskem jeziku.
V oddaji se bomo posvetili konceptu trajnosti, ki za nekatere pomeni edini scenarij prihodnosti, za druge pa tržno nišo. Ena vodilnih onesnaževalk na svetu je gradnja, zato smo v prispevku preverili, kako lahko arhitektura pripomore k reševanju okoljske krize, kakšne so zakonodajne ovire in zakaj med Slovenci velja stereotip, da je le zidana hiša prava hiša. Fenomena Banksy ni treba podrobneje predstavljati, a tokrat smo si kritično ogledali nepričakovano razstavo njegovih del v priložnostno urejeni galeriji na ljubljanski Čopovi ulici. Tam so reprodukcije, pa tudi originali iz zasebnih zbirk tega slavnega uličnega umetnika. Predstavljamo še tri slovenske ilustratorke, ki dosegajo izjemne uspehe tudi v tujini. Ana Maraž bo razstavljala na sejmu v Bologni, med finaliste razstave se je uvrstila tudi Marta Bartolj, tam pa se je že predstavila Maja Kastelic. Obiskali smo še pregledno razstavo Antonia Ligabua v tržaški galeriji Revoltella. Gre za slikarja, ki ga imenujejo tudi italijanski Van Gogh, v prispevku pa raziščemo, zakaj velja za enega najbolj kontroverznih italijanskih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.
Kaj imata skupnega gledališka in nogometna igra, zakaj so nekatere nogometne poteze »čista poezija« in kdo so junaki, ki ustvarjajo največje spektakle? Pogovarjali smo se z nogometnim in gledališkim mojstrom, Aleksandrom Čeferinom in Matjažem Bergerjem. Obiskali smo Celje, kjer uspešno oživljajo veliko območje poleg centra mesta, kompleks Cinkarne. Spomnili se bomo afere Bitchcraft. Naslovnica plošče skupine Strelnikoff z motivom brezjanske Marije Pomagaj, ki v naročju namesto Jezusa pestuje podgano, je sprožila val ogorčenosti in javni škandal. Ob 25-letnici je plošča Bitchcraft dobila tudi svoj vinilni format. Prisluhnili smo še koncertom na Dnevih sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
V oddaji bomo predstavili slovenske filme, ki jih predvajajo na 35. filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednjeevropskega in vzhodnoevropskega filma. Med njimi je tudi celovečerec Opazovanje režiserja Janeza Burgerja, ki nam bo med drugim v studiu pojasnil, kako je s filmom raziskoval nasilje, empatijo in osebno odgovornost. Pogovarjali smo se z znanim avstrijskim teoretikom dr. Robertom Pfallerjem, ki je razvil edinstven pristop k združevanju filozofije, kulturne teorije, psihoanalize in psihoanalitične teorije. Spomnili se bomo akademikov Janeza Menarta in Rudija Šeliga, vrhunskih književnikov, ki sta z izvirnima opusoma bistveno zaznamovala in obogatila slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. 22. januarja namreč mineva dvajset let od njune smrti. Obiskali smo še koncert edinstvene dvajsetčlanske zasedbe Mimika Orchestra, ki se je po šestih letih vrnila v Ljubljano. Njeno glasbo opisujejo kot očarljivo zmes balkanskih in mediteranskih melosov v jazzovskem slogu.
V studiu bomo gostili Žigo Divjaka, gledališkega režiserja, ki se kritično in angažirano loteva družbeno aktualnih tem. Na Novi pošti so nedavno pripravili festival Zatočišče, ki je zaokrožil njegovo ustvarjanje. Ljubljano je obiskala režiserka Alexandra Halkin. Predstavila je svoje delo, predvsem začetke sodelovanja z zapatističnimi skupnostmi in zagon projekta Chiapas Media. Ta avtohtoni skupnosti omogoča produkcijo videoposnetkov in dokumentiranje življenja skupnosti, na katerega še vedno vplivajo militarizacija, zloraba človekovih pravic, kultura in vera. Pogovarjali smo se s češkima avtoricama risoromana Brez las Terezo Drahoňovsko in Štěpánko Jislovo, ki dokazujeta, da je forma stripa odlična tudi za obravnavanje resnih tem. Strip namreč ozavešča o alopeciji, hkrati pa prinaša vzpodbudo bolnikom, ki se spoprijemajo s tem obolenjem. Razmišljamo tudi o prepletu znanosti in umetnosti ter njunih stičnih točkah. Ogledali smo si nova dela intermedijske umetnice Špele Petrič v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Po 10 letih je na naš program prišla nova sezona nanizanke Življenja Tomaža Kajzerja. Se kdaj sprašujete, kakšno bi bilo vaše življenje, če bi v nekem trenutku zavili drugam, se srečali z drugimi ljudmi, odraščali v drugačnem okolju? S to mislijo sta se ponovno poigravala scenarista Peter Bratuša in Špela Levičnik Oblak ter ustvarila pet različnih življenj Tomaža Kajzerja. V galeriji Bažato smo obiskali razstavo škotskega umetniškega fotografa Davida Yarrowa, naravovarstvenika in umetnika, znanega po sugestivnih in vpadljivih fotografijah iz divjine, pa tudi portretih zvezdnikov, kot so Cindy Crawford, Cara Delevingne ali Ciara in Russell Wilson. Spremljali smo tudi festival Prevodni Pranger, ki se posveča prevajanju in prevodoslovju, hkrati pa ima tudi kritiško noto in kot tak pomembno prispeva k razvoju in širjenju zahtevne, a nujne prevodne kritike. Pogledali pa smo še v dragoceno Skuškovo zbirko. Vse od prestižnih kosov pohištva in porcelana pa do opijskih pip in piščalk za golobe – predmeti, ki sta jih pred dobrimi stotimi leti iz Pekinga prinesla Ivan Skušek mlajši in njegova žena, so res raznoliki. Trenutno jih ni mogoče videti, saj so v depojih Slovenskega etnografskega muzeja. A le še do maja, ko muzej napoveduje večjo razstavo teh kitajskih in japonskih predmetov.
Kako potegniti črto pod leto z vidika kulture? V luči političnega dogajanja v preteklem letu komentiramo odmevnejše svetovne dogodke in se sprašujemo, zakaj je kultura postala talka političnih delitev. Naši dopisniki so pripravili pregled pomembnejših dogodkov po svetu. V Nemčiji je Slovenija lani pustila velik pečat kot častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, pestro dogajanje se je odvijalo tudi v slovenski narodni skupnosti na avstrijskem Koroškem, na Dunaju pa so pripravili odmevno retrospektivo slovenskega filma. Italija pa kot dežela izjemne kulturne dediščine tudi v prihodnjem letu pripravlja vrhunske razstave.
V zadnji oddaji letošnjega leta bomo gostili ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko. Med drugim bomo pogledali na leto 2023, ovrednotili največje kulturne dosežke, komentirali novo medijsko zakonodajo in preverili, katere bodo prednostne naloge ministrstva v prihodnjem letu. Pripravljamo tudi predstavitev celovite prenove ljubljanske Drame in predstavljamo bogate arheološke najdbe, ki so jih pred prenovo našli ob zgradbi tega gledališča.
Letošnje leto je posvečeno arhitektu Edvardu Ravnikarju, ki je zakoličil prostore moderne slovenske družbe in države ter preoblikoval razumevanje vloge arhitekta v dvajsetem stoletju. Obiskali smo osrednji dogodek ob obletnici, razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje z naslovom Struktura modernosti. Predstavljamo tudi začetke feministične umetnosti pri nas, kajti v Moderni galeriji z razstavo Vedno na voljo obravnavajo družbeni spol in iz njega izhajajočo diskriminacijo, seksizem in neenakost za ženske. Okoljska umetnost, ki je zadnje čase pomembna tema umetniških projektov pri nas, je tudi del razstave So-obstoj v Mestni galeriji Ljubljana. Štirje intermedijski umetniki – Urša Vidic, Maja Smrekar, Miha Godec in Boris Beja – s svojimi deli ponujajo razmislek o naši skupni prihodnosti. Pogovarjali smo se s Ferijem Lainščkom, ki nam je predstavil več knjižnih novosti, ter Bogomilo Kravos, zamejsko Slovenko, ki je pred kratkim izdala avtobiografijo Moj Trst.
Ob razstavi Slovenski punk in fotografija v Cankarjevem domu razmišljamo o osemdesetih letih, ki so v naš prostor prinesla novo razmišljanje in nove oblike upora. Fotografski objektivi tako poklicnih fotoreporterjev kot akterjev na sceni so v tistem obdobju ujeli številne nove subkulture. Z gostjo v studiu bomo spregovorili o pomenu Festivala LGBT-filma. Spremljali smo podelitev evropskih filmskih nagrad, na kateri je slavil triler Anatomija padca francoske režiserke Justine Triet. Bili smo v Beogradu, kjer si je srbsko občinstvo v Jugoslovanski kinoteki lahko ogledalo mnoge slovenske filme, tam so minuli teden namreč potekali 9. Dnevi slovenskega filma. Vedno bolj pa je prepoznaven in obiskan tudi sejem ilustracije, ki tokrat poteka na Stritarjevi ulici v središču prestolnice. Srečali smo se z nekaterimi najpomembnejšimi ilustratorji, za katere je na sejmu največ povpraševanja.
V oddaji bomo predstavili svetovno pisateljsko ime, bosansko-ameriškega avtorja Aleksandra Hemona. Z romanom Tole ni zate nas popelje v obdobje svojega odraščanja v Sarajevu v 70. letih. Z njim bomo spregovorili še o marsičem, tudi o njegovi zanimivi in precej neznani glasbeni karieri. Ob odprtju razstave Slovenski punk in fotografija bomo v studiu gostili dr. Ota Lutharja, ki bo med drugim ovrednotil pomen tega gibanja. Na Animateki smo si ogledali animirani dokumentarni film Kako sem preživel filmski festival v Pjongjangu 3D ter z režiserjem spregovorili o izkušnji obiska Severne Koreje in tamkajšnjega festivala, ki ga je na izviren način prenesel v atraktivno 3D-animacijo. Predstavljamo bogato glasbeno kariero ene vodilnih in najprepoznavnejših hrvaških ustvarjalk Josipe Lisac. Od izdaje znamenitega albuma Dnevnik jedne ljubavi, ki je na popularno glasbeno sceno vnesel pristno kulturno in glasbeno raznolikost, letos mineva 50 let. Za svojevrsten glasbeni fenomen pa velja tudi beograjska noise pop skupina Artan Lili, ki je nedavno nastopila v Kinu Šiška.
Neveljaven email naslov
