Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ježek Jožek se nekega dne prebudi zares slabe volje. Bistra vrana nekaj časa posluša njegovo nerganje, potem pa ga domiselno zvabi iz gnezda, kamor se ježek Jožek čez nekaj ur vrne dobre volje kot že dolgo ne.
Nekega sončnega jesenskega dne sta se v vinogradu sočnega in sladkega grozdja srečali mušici Krilka in Letka, prva potrpežljiva in druga prepirljiva in neučakana ter prepričana, da njej veliki grozd pripada le zato, ker je priletela od daleč.
Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi. Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let. Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla. Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.
Pravljice, basni, legende in pripovedke veljajo za najstarejše zapise človeštva. Pravljice povezujejo vsa ljudstva, vsa "plemena" sveta. Ohranjajo stik z naravo, s starodavnim, povezujejo nas s prednicami in predniki, prav tako iz "nekoč" prinašajo modrost in sporočilo v "zdaj". Moč pravljic je neizmerna, saj nas za "pravljični čas" odmaknejo od krute realnosti vsakdana, prepogosto prepredenega z nemirom in skrbmi. Pravljice pomirjajo vznemirjeno srce. Nasmejijo smeha potrebno in žalostno dušo. Spregovorijo "z otrokom v vsakem človeškem bitju", pa naj bo človek star osem mesecev, tri leta ali pa sedemdeset let. Prav v tem je čar pravljice, edinega literarnega pripovednega žanra, ki povezuje medgeneracijsko ter nas opominja in uči, da je, ne glede na vse, dobro vselej močnejše od zla, četudi se zlo zdi močnejše. Kajti sile narave bodo vselej premagale lakomnost človeških nagnjenj in želja, kakor bosta mir in ljubezen vedno premagala ost zla. Prav zato snujemo in občinstvu predajamo novo televizijsko vsebino Pravljica s Simono. Svet in ljudje, ne glede na starost, potrebujemo odmik od krutosti vsakdana, nemira, obremenilnih odnosov, obveznosti in služb. Prav tako je naše poslanstvo otrokom, mladostnikom in odraslim predati izjemno izročilo pravljic sveta, med katerimi posebno pozornost namenjamo prav izjemno bogatemu slovenskemu ljudskemu izročilu.
Ob Dravi na Koroškem je živel ribič, ki je z delom obogatel. Nekega dne je stopil do reke in jo vprašal, s čim naj ji povrne, ker mu je pomagala do blagostanja. In reka mu je odgovorila, naj pojde po svetu in ji prinese dva hleba kruha, belega in rženega.
Avtorska pravljica Simone Kopinšek razkrije, zakaj vilice ležijo na svojo strani krožnika, medtem ko se žlica in nož držita skupaj.
Od nekdaj je na tem svetu tako, da mačke lovijo miši, čeprav so se nekoč miši zbrale, da bi se enkrat za vselej rešile mačje nevarnosti tako, da bi mački okoli vratu obesile zvonček.
Pravljica Kako je čebelica rešila zajčka govori o pogumu drobne čebelice, ki pomaga prestrašenemu zajčku pregnati rogato kozo iz njegove hiške.
Fižolček, ogelček in slamica skupaj zbežijo iz hiše potem, ko klepetava gospodinja kar s slamo zakuri ogenj, da bi voda, v kateri se kuha fižol, čim prej zavrela. A kaj, ko se v hitenju rada pripeti nezgoda ... In res se zgodi, da tudi fižolčku poči trebušček ...
Petelinu nekega jutra na glavo pade slamna bilka in misli, da je doživel potres. Požene se v beg in prestraši še druge živali. Skupaj prispejo do gozdne koče, kjer so okoli mize ob večerji zbrani razbojniki. Živali razbojnike prestrašijo in se do sitega najedo. Razbojniki pa pobegnejo v gozd in kdo ve, ali od takrat sploh še počnejo nedovoljene stvari.
Hlapcu v kresni noči v škorenj padejo čudežna semena praproti, zaradi katerih lahko razume živalsko govorico. Tako izve, da naj bi prihodnjo pomlad ob delu na njivi kača ugriznila gospodarja, in mu zaradi čudežne moči praprotnega semena tudi reši življenje. A hlapec za seme v škornju sploh ni vedel in če bi vedel, verjetno ne bi razumel govorice živali. Kdo ve ...
Trije bratje varujejo jablano, na kateri rastejo zlata jabolka. Vsako noč pa en dragoceni sadež izgine. Najmlajši sin opolnoči vidi prileteti črnega ptiča, ki krade jabolka. S puščico ga rani in se odpravi na pot proti bližnjemu dvorcu, kamor je vran odletel. Mladenič vztraja in vztraja, naj mu ga pokažejo, ter se tako z odločnostjo in bistrostjo domov vrne bogat.
Neveljaven email naslov
