Sodišče EU-ja je presodilo, da države članice ne morejo zapreti državljanov tretjih držav, v zvezi s katerimi še ni bil končan postopek vračanja, zgolj zaradi nezakonitega vstopa in nezakonitega prebivanja. Foto: EPA
Sodišče EU-ja je presodilo, da države članice ne morejo zapreti državljanov tretjih držav, v zvezi s katerimi še ni bil končan postopek vračanja, zgolj zaradi nezakonitega vstopa in nezakonitega prebivanja. Foto: EPA

Francoska policija je gansko državljanko Selino Affum prestregla marca 2013 pri vhodu v predor pod Rokavskim prelivom na avtobusu iz Genta v Belgiji v London. Ker je predložila belgijski potni list s fotografijo in imenom tretje osebe - pri sebi ni imela nobenega drugega identifikacijskega dokumenta ali potne listine na svoje ime, je bilo zanjo odrejeno policijsko pridržanje zaradi nezakonitega vstopa na ozemlje Francije. Francoski organi so nato od Belgije zahtevali, da jo ponovno sprejme.

Affumova je nato izpodbijala zakonitost policijskega pridržanja in francosko kasacijsko sodišče je vprašalo Sodišče EU-ja, ali se ob upoštevanju direktive o vračanju nezakonit vstop državljana nečlanice Unije na nacionalno ozemlje lahko kaznuje z zaporno kaznijo.

Sodišče EU-ja je presodilo, da države članice ne morejo zapreti državljanov tretjih držav, v zvezi s katerimi še ni bil končan postopek vračanja, zgolj zaradi nezakonitega vstopa in nezakonitega prebivanja. Zaporne kazni lahko namreč po mnenju sodišča odložijo vrnitev migranta v domovino, s čimer slabijo učinek direktive o vračanju.

Državljani tretjih držav lahko pristanejo v ječi
Po navedbah sodišča to sicer ne pomeni, da državljani tretjih držav ne morejo pristati v zaporu zaradi drugih kaznivih dejanj, tudi takrat, ko postopek vračanja še ni bil končan.

Primer izhaja iz časa pred velikim prebežniškim valom, a bi po poročanju nemške tiskovne agencije DPA lahko vplival na prihodnje ravnanje držav članic do prebežnikov.

Slovenski azilni sistem naj bi bil pomanjkljiv
Portal Europe online magazine pa navaja, da je Sodišče EU-ja razsodilo tudi, da lahko prosilci za mednarodno zaščito izpodbijajo premestitve iz ene države EU-ja v drugo. Zakonodaja EU-ja namreč določa, da morajo morebitni prosilci za azil za zaščito zaprositi v prvi državi članici EU-ja, v katero vstopijo.

Sodniki so v dveh primerih, Sirca, ki je bil zavrnjen na Švedskem, ker je za azil zaprosil v Sloveniji, in Iranca, ki je za azil zaprosil na Nizozemskem, čeprav je imel odobren vizum za Francijo, razsodili, da se lahko prosilci za mednarodno zaščito pritožijo glede premestitve v drugo državo, če menijo, da so bila pravila EU-ja neustrezno uporabljena.

Sirec se je v svoji pritožbi na Sodišče EU-ja skliceval, da je Slovenijo zapustil tri mesece, preden je zaprosil za azil na Švedskem. Hkrati je trdil, da ima slovenski azilni sistem pomanjkljivosti.