Begunska kriza
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.9 od 32 glasov Ocenite to novico!
false
Mladoletni prosilci za azil so nastanjeni v kriznem centru za mlade ali v azilnem domu. Foto: BoBo
Po podatkih MNZ-ja je do začetka marca za mednarodno zaščito zaprosilo 140 državljanov Afganistana, 79 državljanov Iraka, 71 državljanov Sirije, 54 državljanov Irana, 27 državljanov Pakistana, 20 državljanov Kosova, 16 državljanov Maroka, 8 državljanov Alžirije, po 4 državljani Nigerije in Srbije, po 3 državljani Albanije in Tunizije, po dva državljana Egipta, Gruzije, Kube in Turčije ter po en državljan Bangladeša, BiH-a, Kameruna, Nigra in oseba brez državljanstva.
Prebežniki
Slovenijo je od začetka leta prečkalo skoraj 100.000 prebežnikov. Foto: BoBo
VIDEO
Na Vrhniki je nameščeno 9...

Dodaj v

Prebežniški tok upada, število prosilcev za azil narašča

Večina zavrnitev prošenj za azil je imela vzrok v begu iz azilnega centra
7. marec 2016 ob 20:47
Ljubljana - MMC RTV SLO

Od zaprtja grško-makedonske meje je tok prebežnikov skozi Slovenijo skoraj usahnil. Povečalo pa se je število prošenj za mednarodno zaščito, saj so jih našteli skoraj 500. Nekaj manj kot petino so jih vložili mladoletniki.

V Slovenijo je od začetka leta do ponedeljka opoldne vstopilo že skoraj 100.000 prebežnikov, od začetka prebežniškega vala, ki se je začel sredi oktobra, pa je v Slovenijo vstopilo skoraj 478.000 prebežnikov.

Prihod prebežnikov v Slovenijo se je, še posebej po zaprtju grško-makedonske meje, nekoliko umiril, saj v Slovenijo vstopa od 200 do nekaj več kot 400 prebežnikov dnevno. Marca se je celo trikrat pripetilo, da slovensko-hrvaške meje ni prečkal noben prebežnik.

493 prosilcev za azil
Pribežniški tok je trenutno precej upadel, na drugi strani pa se je precej povečalo število prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji, ki narašča iz dneva v dan. Od 17. septembra do 1. marca je za azil v Sloveniji zaprosilo 442 ljudi, po poročanju Televizije Slovenija pa so v ponedeljek našteli že 493 prosilcev za azil.

Državljanska struktura prosilcev za mednarodno zaščito je precej "pisana". Po podatkih MNZ-ja je do začetka marca za mednarodno zaščito zaprosilo 140 državljanov Afganistana, 79 državljanov Iraka, 71 državljanov Sirije, 54 državljanov Irana, 27 državljanov Pakistana, 20 državljanov Kosova, 16 državljanov Maroka, 8 državljanov Alžirije, po 4 državljani Nigerije in Srbije, po 3 državljani Albanije in Tunizije, po dva državljana Egipta, Gruzije, Kube in Turčije ter po en državljan Bangladeša, BiH-a, Kameruna, Nigra in oseba brez državljanstva.

Po navedbah MNZ-ja je je bilo do konca februarja rešenih 109 prošenj, ki so bile večinoma vložene v t. i. prebežniških valovih. Le 8 prošnjam je bilo ugodeno in je bil prosilcem priznan status begunca. Dvema prosilcema pa je bila priznana subsidiarna oblika zaščite, ki se prizna tistim, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa begunca, vendar izkaže utemeljene in verodostojne razloge, da bi ji bila ob vrnitvi v matično državo povzročena resna škoda (smrtna kazen ali usmrtitev, mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje).

Ostale prošnje so bile zavrnjene. Kot navajajo na MNZ-ju, je bil v 49 primerih postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v 6 primerih je bil postopek ustavljen zaradi izrecnega umika prošnje, v 32 primerih je bila prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, v 2 primerih je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena v rednem postopku, v 10 primerih pa je bil izdan sklep o zavrženju prošnje (dublinski postopek).

"V primeru negativne odločitve se tujca v skladu z Zakonom o tujcih preda policiji, Centru za tujce v Postojni, ki izvede postopek vrnitve v izvorno državo," pravijo na MNZ-ju.

Skoraj petino prošenj za azil so vložili mladoletniki
Od 17. septembra 2015 do 2. marca je bilo sprejetih 78 prošenj za mednarodno zaščito, ki so jih vložili mladoletniki brez spremstva (Afganistan 48, Kosovo 10, Sirija 9, Maroko 6 ...). V letu 2015 mednarodna zaščita ni bila priznana nobenemu mladoletniku brez spremstva, v letu 2016 (do 29. februarja 2016) je bila priznana dvema. Pri nas je trenutno 32 mladoletnikov brez spremstva - prosilcev za mednarodno zaščito, še pravijo na MNZ-ju.

Za mladoletnike brez spremstva so tudi drugačni postopki kot pri polnoletnih prosilcih za azil. Po navedbah MNZ-ja je večina mladoletnikov brez spremstva starih med 13 in 17 let. Nastanjeni so v kriznem centru za mlade ali v azilnem domu. Nastanitev v kriznem centru je, kot navaja na svoji spletni strani notranje ministrstvo, le začasna, po poteku 21 dni pa je zanje potrebno poiskati trajnejšo obliko namestitve, ki je običajno zavod ali dijaški dom. Zanje tudi skrbijo osebe, ki so posebej usposobljene za delo z mladoletniki.

Mladoletniki brez spremstva so v času postopka za priznanje mednarodne zaščite na področju zdravstvenega varstva in izobraževanja izenačeni z otroki, ki so slovenski državljani, zagotoviti jim je treba tudi različne programe, ki so usmerjeni v zagotavljanje učne pomoči ter aktivnega preživljanja prostega časa.

Takojšnja vključitev v izobraževalni sistem
"Mladoletniki brez spremstva so že v času, ko so v postopku priznanja mednarodne zaščite, vključeni v izobraževalni sistem, tako da s šolanjem nadaljujejo tudi po tem, ko pridobijo status mednarodne zaščite. Osebe s priznano mednarodno zaščito so na področju izobraževanja namreč izenačene s slovenskimi državljani," so zapisali na MNZ-ju

"Ob sprejemu prošnje za mednarodno zaščito se mladoletnika brez spremstva povpraša tudi po morebitnih sorodnikih, da bi se izvedla združitev družine, če je to v otrokovem največjem interesu. Iskanje svojcev poteka po posvetovanju s skrbnikom in ob upoštevanju otrokove največje koristi preko mednarodne organizacije Rdečega križa," dodajajo.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Gregor Cerar
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo