Pripadnika JLA sta bila obtožena vojnega hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu na območju Gornje Radgone v času desetdnevne osamosvojitvene vojne. Foto: MMC RTV SLO
Pripadnika JLA sta bila obtožena vojnega hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu na območju Gornje Radgone v času desetdnevne osamosvojitvene vojne. Foto: MMC RTV SLO

Na murskosoboškem okrožnem sodišču se je končalo sojenje nekdanjima častnikoma JLA Vladu Trifunoviću in Berislavu Popovu. Sojenje je ves čas potekalo v njuni odsotnosti, obtožena pa sta bila vojnega hudodelstva proti civilnemu prebivalstvu na območju Gornje Radgone v času desetdnevne osamosvojitvene vojne.

Nekdanja častnika sta se v zgodovino slovenske osamosvojitve zapisala zaradi obstreljevanja Gornje Radgone in uničenja tamkajšnjega cerkvenega zvonika. Danes 74-letni Vlado Trifunović je bil takrat poveljnik varaždinske vojašnice, od koder je na njegov ukaz pod poveljstvom danes 69-letnega Berislava Popova krenila tankovska kolona, ki je zavzela mejni prehod v Gornji Radgoni. Njegova enota pa je med prodiranjem ubila dva civilista in povzročila veliko gmotno škodo. Po 18 obravnavah in zaslišanju 13 prič in dveh izvedencev je tožilec Žarko Bejek zaradi vojnega hudodelstva nad civilnim prebivalstvom za Popova zahteval sedem let zapora, za Trifunoviča pa šest.

Ravnala po ukazih?
Zagovornik Trifunovića Gorazd Fišer je v sklepnem govoru poudaril, da ''opis kaznivega dejanja ni kaznivo dejanje zoper civilno prebivalstvo'' in da ''obtožba kontradiktorno razlaga pravila mednarodnega prava''. Poudaril je še, da Trifunović ni vedel, kaj se v Gornji Radgoni dogaja pod poveljstvom Popova. Zavzetje mejnega prehoda v Gornji Radgoni pa je ukazal zato, ker naj bi mu tako naročil nadrejeni Konrad Kolšek, takratni poveljnik 5. armadnega območja v Zagrebu.

Zagovornik Berislava Popova Danilo Hari pa je v sklepnem govoru dejal, da je obtožba zoper njegovega varovanca ''nezakonita že iz formalnih razlogov'' in da je le upošteval navodila nadrejenih. Poudaril je, da v spopadih ni streljal prvi, prav tako pa naj ne bi ukazal streljanja civilistov in na civilne objekte na območju Gornje Radgone.

Sodni senat, ki mu je predsedoval prvi mož okrožnega sodišča Branko Palatin, je odločil, da je Popov kriv, in mu prisodil najnižjo predpisano kazen, pet let zapora. Za tovrstno kaznivo dejanje je namreč mogoče izreči od pet do 20 let zapora.

Da bi tudi Trifunović s svojim ukazom kršil mednarodno vojno in humanitarno pravo ter bil odgovoren za ravnanje Popova v Gornji Radgoni, pa ni bilo dovolj dokazov, zato ga je sodišče oprostilo.

Državni tožilec Žarko Bejek je bil s sodbo Popovu zadovoljen, nad odločitvijo sodišča, da Trifunovića oprosti, pa se bo najverjetneje pritožil. Nasprotno je z razsodbo zadovoljen Trifunovićev zagovornik Fišer, ki je sicer pričakoval oprostilno sodbo za oba obtoženca. Odvetnik Berislava Popova pa je že napovedal pritožbo zoper sodbo.

Stroške sojenja, ki še niso ovrednoteni, bodo plačali slovenski davkoplačevalci.

Na območju Gornje Radgone je konec junija in na začetku julija 1991 umrlo tudi pet pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade.

Obsojena tudi na Hrvaškem
Oba častnika sta bila zaradi vojnih zločinov obsojena tudi na Hrvaškem. V Srbiji pa sta bila spoznana za žrtvi Miloševičevega režima, zato jima je tamkajšnje sodišče že prisodilo skupaj 104 tisoč evrov odškodnine, in sicer za čas, ki sta ga kot obsojena spodkopavanja vojaške in obrambne moči države na začetku devetdesetih letih prebila v zaporu.