Nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar je bil tako kot nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer obtožen zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri imenovanju Zalarjevega nekdanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva tik pred nastopom nove vlade leta 2012.

Maščevanje stricev iz ozadja?
Aleš Zalar je v izjavi za javnost po sojenju zapisal, da je bila oprostilna sodba izdana takoj po tem, ko je podal svoj zagovor, kar se po njegovih navedbah v praksi zgodi le redko: "To je najboljši dokaz moje trditve, da se je tožilstvo v tej kazenski zadevi postavilo nad zakon."

"Čeprav sem oprostilno sodbo pričakoval, sem kot nekdanji minister za pravosodje globoko razočaran nad spoznanjem, da je državno tožilstvo žrtvovalo svojo z ustavo določeno samostojnost in profesionalni ugled za to, da bi se udinjalo politiki," je dejal.

Dodal je, da "strici iz ozadja" v zadevi Škrlec svojega interesa v zvezi s to zadevo niso skrivali in da so bili njihovi motivi različni. "Od osebnega maščevanja zaradi zadeve Patria, institucionalnega povračila zaradi tega, ker si niso uspeli podrediti prvega tožilca v državi, pa vse do vzpostavljanja avtoritete znotraj tožilske organizacije in v širši javnosti. Glavna tarča teh prizadevanj je bil nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer, sam pa sem bil kot nekdanji politik priročna kolateralna žrtev," pravi Zalar.

Nekdanji pravosodni minister v izjavi še navaja, da je okrožna državna tožilka Manja Prezelj od samega začetka predkazenskega postopka vedela, da niso podani nobeni elementi kaznivega dejanja in da tudi nima nobenega dokaza za svoje očitke. Na to dejstvo naj bi bila tudi izrecno opozorjena s strani vrhovnega državnega tožilca, ki je pregledal njeno delo v tej zadevi.

"Odgovornost za nepopravljivo škodo, ki mi jo je povzročila s sprožitvijo kazenskega postopka, bo morala prevzeti država, ki jo je ta tožilka v kazenskem postopku predstavljala," je še povedal Zalar.