Dušan Mramor naj bi bil med četverico osumljenih kaznivega dejanja zlorabe položaja. Foto: BoBo
Dušan Mramor naj bi bil med četverico osumljenih kaznivega dejanja zlorabe položaja. Foto: BoBo

Po podatkih portala Siol.net so storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja osumljeni Tekavčičeva, Mramor, zdajšnja prodekanja Polona Domadenik in nekdanja prodekanja Mojca Indihar Štemberger. Zaradi očitanih dejanj jim grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let. Preiskovalci so namreč ugotovili, da so osumljenci omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju, navaja portal.

Tako Tekavčičeva kot Mramor do zdaj nista komentirala preiskav. Tudi na ekonomski fakulteti postopka, ki še traja, niso želeli komentirati. Zapisali so le, da je ekonomska fakulteta januarja 2016 prenehala izplačevati sporni dodatek, prav tako da je v celoti izvršila odločbo inšpektorata za javni sektor in uredila način ter postopke vračanja neupravičeno izplačanih dodatkov.

Kot so navedli, sta ekonomska fakulteta in Univerza v Ljubljani državne organe že večkrat pozvali k urejanju izplačila dodatka za stalno pripravljenost na ravni celotnega javnega sektorja, kjer dodatke za stalno pripravljenost še vedno prejema približno 17.000 javnih uslužbencev.

Nadzor inšpektorata razkril nepravilnosti
Inšpektorat za javni sektor je namreč leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Skupaj so od leta 2012 do 2014 izplačale za nekaj manj kot 781.000 evrov bruto dodatka. Nadzor je nepravilnosti ugotovil na ekonomski fakulteti, fakulteti za družbene vede, fakulteti za elektrotehniko, fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, fakulteti za matematiko in fiziko, fakulteti za računalništvo in informatiko, fakulteti za socialno delo, fakulteti za šport ter filozofski fakulteti.

Fakultetam je inšpektorat naložil popravljalne ukrepe, v okviru katerih so z zaposlenimi sklenile dogovore o vračilu denarja v znesku nekaj več kot 443.000 evrov. Nekateri so dodatek vrnili v celoti po pritisku javnosti – na primer Mramor in nekdanja prodekanja, nato pa ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič – drugi ne. Zakon namreč določa, da morajo zaposleni dodatke vrniti le za zadnjih deset mesecev, ko so jih prejemali.