O zadevi bo zdaj presodil še senat sodišča.

Generalni pravobranilec Nils Wahl sodišču predlaga, naj odloči, da je nacionalna zakonodaja, ki od prejemnika storitev zahteva, da zagotovi varščino za zavarovanje plačila globe, ki bo morda naložena ponudniku storitev s sedežem v drugi državi članici zaradi kršitve določb nacionalne delovne zakonodaje, v nasprotju s pravom EU-ja.

Takšen ukrep je prepovedan z evropsko direktivo o storitvah in bi vsekakor presegel to, kar je potrebno, da se nacionalnim organom omogoči preverjanje in uveljavljanje skladnosti z nacionalno delovno zakonodajo, sprejeto zaradi varstva delavcev ter preprečevanja nepoštene konkurence in socialnega dampinga, ugotavlja pravobranilec.

Ugotovili dve kršitvi
Družba Čepelnik je na hiši v Avstriji, blizu meje s Slovenijo, opravila storitve v vrednosti 12.200 evrov. Naročnik je Čepelniku plačal 7.000 evrov avansa. Na gradbišču je avstrijska finančna policija opravila pregled in ugotovila, da je slovensko podjetje storilo dve upravni kršitvi. Za dva napotena delavca ni pravilno prijavila začetka dela, v povezavi s plačami za štiri napotene delavce pa ni predložila dokumentov v nemščini.

Finančna policija je takoj po pregledu od naročnika zahtevala, naj ustavi plačila in pri pristojnem organu v Velikovcu vložila predlog za izdajo naloga za predložitev varščine. Namen varščine je bil zavarovati plačilo morebitne globe, ki bi bila lahko naložena v postopku proti družbi Čepelnik na podlagi izsledkov inšpekcijskega pregleda.

Finančna policija je zahtevala, da se varščina določi v višini, enaki neplačanemu znesku (5.200 evrov), ki jo je naročnik del plačal. Zoper Čepelnika je bil uveden postopek v povezavi z domnevnima kršitvama, s sodbama iz leta 2016 pa sta bili družbi naloženi dve globi v skupni višini 9000 evrov.

Račun za 5.000 evrov
Po koncu del je Čepelnik naročniku del izdal račun v znesku 5000 evrov za poravnavo še neplačanega zneska. Ta je plačilo zavrnil, češ da je v skladu z upravno odločbo še neplačani znesek plačal upravnemu organu v Velikovcu. Čepelnik je nato zoper naročnika del začel postopek za izterjavo. Podjetje Matjaža Čepelnika je eno od 121 slovenskih podjetij, ki so se pri Evropski komisiji pritožila zaradi visokih kazni in poostrenega nadzora pri opravljanju storitev v Avstriji.

Avstrija je sicer ostrejšo protidampinško zakonodajo uvedla januarja lani. Med drugim nova zakonodaja močno povečuje obseg zahtevane dokumentacije, ki jo mora tuje podjetje predložiti za delo v Avstriji, in povečuje sankcije za kršitve.

Po pritožbi je avstrijsko ustavno sodišče razveljavilo del zakonodaje, ki je izključeval odlagalni učinek pritožbe naročnika, če mu je bilo naloženo plačilo varščine. Po določilu, ki ga je sodišče razveljavilo, je lahko pristojni organ v primeru ugotovljenih nepravilnosti naročniku storitev tujega izvajalca še pred izvedbo postopka naložil plačilo varščine. Njena višina je bila odvisna od predvidene vrednosti del, naročnik pa je moral znesek ne glede na morebitno pritožbo plačati takoj, saj pritožba ni imela odlagalnega učinka.