Voditelji Nemčije, Velike Britanije, Švedske in Nizozemske so v bližini Stockholma uradno razpravljali o gospodarskem okrevanju povezave, neuradno pa so se kresala mnenja tudi o novem predsedniku Evropske komisije. Angela Merkel, David Cameron, Fredrik Reinfeldt in Mark Rutte so imeli na dnevnem redu razpravo o reformi Evropske unije, a dotaknili so se tudi najbolj "vročega" političnega vprašanja ta hip - kako po volitvah v Evropski parlament razdeliti najpomembnejše stolčke v institucijah.

Cameron po pogovorih Junckerja ni omenjal z imenom, dal pa je jasno vedeti, da njegovemu imenovanju še vedno nasprotuje. "Želim si, da Velika Britanija ostane v reformirani Evropski uniji. To je moj cilj, menim, da je to najbolje tako za Britanijo kot tudi za Evropo," je dejal in ponovil, da bo v primeru svoje ponovne izvolitve leta 2017 na Otoku potekal referendum o tem, ali si še želijo ostati del povezave. "Do takrat bo zelo pomemben način, na katerega se bo EU lotila zadev. Postati mora bolj odprta, če v to smer ne bo šla, to nikomur ne bo v pomoč," je dodal.

Nemška kanclerka Angela Merkel je znova podprla Junckerja za novega predsednika Evropske komisije, a dodala, da to ni bila glavna tema pogovorov.

Cameron zagrozil z izstopom iz EU-ja
Britanski mediji so srečanje razumeli kot ofenzivo premierja Camerona, s katero bi rad preprečil imenovanje Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije, poroča Matjaž Trošt, dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja. Cameron namreč skuša po evropskem volilnem porazu proti evroskeptikom doma pokazati, da lahko preusmeri Unijo. Nizozemska in Švedska sta blizu britanskemu stališču - izpostavljata napačnega kandidata in postopek imenovanja, saj menita, da so si vodilne kandidate domislili v parlamentu za krepitev pozornosti in posrednega vpliva ali ustvarjanja vtisa posrednega vpliva volivcev pri sestavi Evropske komisije.

Cameron ne skriva, da je oster nasprotnik Junckerja na tem mestu, saj meni, da bi nekdanji luksemburški premier lahko blokiral njegove predloge reform EU-ja. Juncker je zagovornik tesnejših političnih povezav med članicami, britanski premier pa je že zatrdil, da v primeru večinske podpore Junckerju za novega predsednika Evropske komisije ne bo mogel več zagotoviti obstoja Velike Britanije v 28-terici. Dodal je, da so demokratično izvoljeni voditelji Unije tisti, ki bi morali izbirati voditelje evropskih institucij ter da postopka, s katerim se niso nikoli strinjali, ne morejo sprejeti.

Cameron je še dejal, da ima podporo vseh britanskih strank pri Junckerjevi blokadi, po telefonu pa je o njegovi kandidaturi razpravljal tudi s premierjema Italije in Madžarske, Matteom Renzijem in Viktorjem Orbanom.

V "opoziciji" tudi Švedska in Nizozemska
Kot je znano, je Evropska ljudska stranka (EPP) na nedavnih evropskih volitvah dobila največ sedežev v Evropskem parlamentu, po novih evropskih pravilih pa morajo voditelji držav članic upoštevati izide volitev. EPP je kot kandidata za predsednika Evropske komisije med kampanjo postavil Junckerja. Merklova je kljub prvotni zadržanosti podprla njegovo kandidaturo, a naj bi bila pripravljena na pogajanja o alternativah.

Švedski premier Fredrik Reinfeldt je v ponedeljek sicer dejal, da idilični Harpesund ni ne pravi kraj ne čas za razpravo o imenih vodilnih v Evropski uniji v prihodnjih letih, temveč da se razprava osredotoča predvsem na potrebo po identificiranju ključnih političnih pristopov in na to, kar Evropa potrebuje. Švedska sicer Junckerju nasprotuje, podobno kot Nizozemska.

Rast in službe sta ključni besedi - nemška kanclerka je po začetnem omahovanju Junckerja za vodjo Evropske komisije podprla, a je dala vedeti, da si želi široke podpore ter da gre za sveženj imenovanj na več položajev v Uniji - podporo kandidat potrebuje dvakrat, tako med državami kot v parlamentu; pri čemer si očitno voditelji ne želijo preglasovati Londona, dodaja Trošt.

Kdaj se bodo uskladili?
Končno odločitev o nasledniku Joseja Manuela Barrosa bo s kvalificirano večino sprejel Evropski svet, ki ga sestavljajo voditelji vseh 28 držav članic. To pomeni, da ne sme nobena država na izbiro vložiti veta. O novem predsedniku Evropske komisije naj bi glasovali na vrhu konec junija, a kakor kaže zdaj, bodo do takrat države težko dosegle konsenz.