Potrditi ga mora še Evropski parlament, kar pa naj bi bila le še formalnost. Pogajalci članic, parlamenta in Evropske komisije so namreč večino podrobnosti o uporabi podatkov o letalskih potnikih za preprečevanje, prepoznavanje, preiskavo in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj uskladili na predhodnih pogajanjih v okviru trialoga.

"To je dober dogovor, ki bo zagotovil učinkovito orodje v boju proti terorizmu in resnemu kriminalu," je poudaril glavni pogajalec parlamenta Timothy Kirkhope, ki je izrazil zadovoljstvo, da so članice sprejele njegove predloge, in dodal, da se ne sme več čakati z vzpostavitvijo tega sistema.

Italijanski notranji minister Angelino Alfano je napovedal, da bo dogovor dokončno zapečaten 15. decembra.

Luksemburški notranji minister Etienne Schneider in evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos sta zaradi sprejetja dogovora izrazila veselje, ni pa jima uspelo pojasniti, kdaj naj bi ukrep začel veljati.

"Celoten projekt bo zaživel zelo zelo kmalu, če ne takoj," je odgovoril Avramopulos na vprašanje, kdaj bodo začele letalske družbe posredovati podatke o potnikih v Uniji nacionalnim oblastem.

Napad na Charlie Hebdo pospešil dogovor
Gre za podatke o potnikih (PNR - passenger name record), ki jih letalski prevozniki shranijo ob nakupu vozovnice, na primer ime, naslov in telefonska številka potnika, datum in končni cilj potovanja, način plačila, številka kreditne kartice in podatki o prtljagi.

Evropski parlament je dolga leta zaviral dogovor zaradi pomislekov o nezadostni zaščiti zasebnosti, a je nato po januarskih terorističnih napadih v Parizu na satirični tednik Charlie Hebdo obljubil, da si bo prizadeval za kompromis do konca leta. "PNR je zelo pomemben. Francija si že mesece prizadeva za sprejetje tega nujnega orodja v boju proti terorizmu," je danes izpostavil francoski notranji minister Bernard Cazeneuve.

Za katere polete naj velja?
Eno izmed ključnih odprtih vprašanj je bilo, ali naj ta sistem velja le za polete v Unijo in iz nje ali tudi za notranje polete. Kompromis je, da bo veljal tudi za notranje polete, a na prostovoljni osnovi.

Drugo pomembno vprašanje je bilo, kako dolgo lahko članice hranijo podatke, ki jih dobijo od letalskih družb, ne da bi bili ti "maskirani". Medtem ko je Francija zahtevala enoletno hrambo, je bil EP sprva pripravljen privoliti le v enomesečno. Kompromis je šest mesecev.

Nato bodo lahko nacionalne oblasti kriptirane podatke hranile še štiri leta in pol, pri čemer naj bi bil postopek za dostop do teh podatkov zelo strog. Vsaka članica bo morala vzpostaviti enoto za podatke o potnikih, ki bo prejemala podatke o potnikih od letalskih družb. Za zaščito zasebnosti bo morala imenovati tudi posebnega predstavnika za varstvo podatkov.