Rezultat je še boljši od pričakovanj analitikov, ki so za območje skupne evropske valute napovedovali 0,2-odstotno rast.

V prvem četrtletju letošnjega leta se je BDP v območju evra znižal za 0,3 odstotka, v sedemindvajseterici - Hrvaška je v EU vstopila julija in zato v podatke ni zajeta - pa za 0,1 odstotka. Na letni ravni je bil padec gospodarske dejavnosti v območju skupne evropske valute takrat 1,1-odstoten, v Uniji pa 0,7-odstoten.

Dobri rezultati na Portugalskem
Na ravni trimesečja so največjo rast BDP-ja v letošnjem drugem četrtletju izmerili na Portugalskem, 1,1-odstotno, kar pomeni, da je ranljiva evrska država, ki je bila maja 2010 prisiljena zaprositi za mednarodno pomoč, po dveh letih izšla iz recesije. Nemčija, Češka in Finska so imele 0,7-odstotno gospodarsko rast. Dobro so se odrezale tudi Velika Britanija in Litva, ki sta ustvarili 0,6-odstotno rast, ter Francija in Latvija z 0,5-odstotno rastjo. Največji padec so izračunali v Italiji in na Nizozemskem, saj se je obseg gospodarstva v teh dveh državah zmanjšal za 0,2 odstotka.

Na letni ravni največji padec v državah s pomočjo
Na letni ravni sta najkrepkejšo rast BDP-ja v drugem četrtletju izmerili Latvija (4,3-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti), in Litva (4,1-odstotno povečanje). Najobsežnejši letni padec BDP-ja na letni ravni so imele države, ki so v programu finančne pomoči ali pod pritiskom mednarodnih trgov. Ciper je zaznal 5,2-odstoten padec BDP, Grčija 4,6-odstotnega, Portugalska in Italija dvoodstotnega, Španija pa 1,7-odstotnega. Z 1,8-odstotnim krčenjem je sklenila tudi Nizozemska.

Nemčija, glavno evropsko gospodarstvo, je torej v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja ustvarila 0,7-odstotno gospodarsko rast, potem ko je v predhodnem četrtletju njen BDP stagniral. Na letni ravni je motor evropskega gospodarstva v drugem četrtletju končal z 0,5-odstotno rastjo, potem ko je v prvem četrtletju zaznal 0,3-odstotni padec.

Za Slovenijo Eurostat v prvi oceni še ne navaja podatkov o gibanju BDP-ja. Slovenski statistični urad bo podatke objavil 30. avgusta, Eurostat pa drugo oceno 4. septembra.

Rehn: Začela se je pot okrevanja, a ne čestitajmo si prehitro
Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je v prvem komentarju ob Eurostatovih ocenah dejal, da je gospodarstvo na območju evra na poti okrevanja, a je posvaril pred samozadovoljnostjo in dodal, da evrske države čaka še veliko dela. "Upam, da ne bo prezgodnjih izjav in čestitk samim sebi, ki bi namigovale, da je krize konec," je Rehn zapisal na svojem blogu in poudaril, da so znamenja rasti previdna, položaj pa še vedno negotov.

Komisar verjame, da podatki kažejo, da politika varčevanja in strukturnih reform daje rezultate, a je opozoril na nesprejemljivo visoko brezposelnost v nekaterih državah. "Pot do našega končnega cilja, to je vzdržnega modela rasti, ki bo zagotavljal več delovnih mest, je še dolga," je zapisal in dodal: "Vzdržno okrevanje je v našem dosegu, a le če bomo ohranili spopad s krizo na vseh frontah".